Sanjao sam nočas, da te nemam…

53 komentarjev 16.12.2007 Muki

Rad bi spet sanjal. Čutim sanjsko lakoto. Ugotavljam, da vse manj sanjam, oziroma ne vem, če sploh še. V bistvu verjetno sanjam, vendar se nikakor ne morem spomniti sanj. Morda z leti tako pride, ne vem. Morda so na delu kradljivci sanj, ki sedaj uživajo v mojih, ukradenih sanjskih podobah. Nasplošno se mi tudi zdi, da smo ljudje včasih veliko več govorili o svojih sanjah…doma v službi, družbi… Smo tudi več sanjali? Potem smo jih komentirali, se režali in pametovali.
Sem in tja je kdo navrgel tudi štos iz sanj, oziroma »sanjski« vic, vezan na sanjski rez – directors dream cut.
Ej a veš kva sm dons sanju? Da sm kr prplavu…ti.. si mi pa kr naprej kapco na oči tišu.
Zgodbe iz sanj so nekaj posebnega. Se strinjamo?
Običajno so spominsko zamegljene in rezane na kose, ki jih nebi znal sestaviti niti forenzik. Obstajajo razlage posameznih sanjskih simbolov, vendar, kdo je lahko prepričan v pravilnost tolmačenja le teh in kaj bi si s tem dejansko lahko pomagal? V resnici me tolmačenje niti ne zanima kaj prida. Bistveno je samo, da sanjam, da mine sanjska abstinenca..
V otroštvu sem velikokrat sanjal, da letim-lebdim. Na kakšni pokrovki ali konzervi fižola. Zlil sem se z letečim orodjem, oziroma sam sem postal leteči predmet in usmerjal ter vijugal po nebu le spomočjo misli. In ta filing zdaj malo pogrešam, je fleten.

(Zobatec fotografiran v HDR – high dynamic range tehniki) 

Velikokrat sem sanjal tudi kako padam, z neke police, stavbe…malo strašljivo… dokler se po večkratnih ponovitvah ne navadiš in tako rekoč veš, da se ti nebo zgodilo nič.
Sanje o padanju so menda povezane z našim prakolektivnim spominom-tako sem nekje slišal. Naši drevesni predniki so velikokrat padali z dreves in ker je bil strah pred padcem z veje v bistvu trenutek, ko se je odločalo o preživetju, se je dogodek zapekel v podzavest in postal prastrah. V sanjah ga podoživljajo samo tisti, ki so padce preživeli. Nekako logično. :)
Drugi prastrah je strah pred temo. Navlekli smo si ga s selitvijo z dreves v votline in mislili, da smo se rešili ene nadloge.
Ob varnem zavetju ognja in sten smo z velikimi očmi zrli v smrtno nevarno temo, po kateri se je klatila vsemogoča svojat in nam kratila nočni spanec. Le o čem smo takrat sanjali?
Danes nam spanec kratijo tudi nočne more, ki naj bi bile povezane s psihičnim stanjem oz. naj bi nastale kot refleksija na neke bližnje doživete stiske sanjača. To bi bilo tudi vse, kar o sanjah vem in do koder sem se v njih pripravljen dejansko poglabljati.

Seveda me tudi more ne tlačijo več. Vsaj nekaj koristnega ob tem pomankanju sanj.
Osebno imam najraje sanje v katerih je kup zmedenih dogodkov brez repa in glave in ne puščajo neprijetnega občutka, le prijeten spomin.
Imate kdaj erotične sanje. Njihova posebnost je, da se običajno končajo v najbolj napetih trenutkih. In če se še tako trudimo zaspati nazaj, ter nadaljevati prekinjeno epizodo, nam to nikakor ne uspe. Smešno.
O svojih sanjah -ko sem še sanjal- niti ne vem ali so bile barvne ali črno-bele. Nisem mogel niti ugotoviti ali so sanjske osebe v mojih sanjah govorile ali z menoj komunicirale telepatsko. Kaj naj bi počel s tem podatkom ne vem, mi pa vseeno vzbuja zanimanje.
Bebek je z Gumbi zjutraj pel sanjski komad, (privošči si ga tu–>) Sanjao sam nočas, da te nemam…. in sanj sem si zaželel še bolj. Upam, da se vrnejo. Lepe in grde, zmedeno razrezane…. samo, da jih kmalu spet imam.

Sanjski Zobatec po toskansko je zadnji v vrsti slavnostnih jedi, ki se mi zdijo primerne za decemberske zabave.

Recept:
4-6 oseb

1,3-1,5 kg zobatec
18 črnih oliv
3 stroki česna
2 vejici petršilja
2-3 paradižniki
2-3 žlici masla
1 jajčevec- manjši
80 dkg krompirja
2,5 dcl sladka smetana
4 žlice balzamični kis
groba sol, bazilika, rožmarin, poper, olivno olje, četrtinka od cele čebule

Priprava:

Zobatca očistimo vendar ne oluskamo.(PEČENO KOŽO KASNEJE ZAVRŽEMO). Čez hrbet ga 5-6 krat zarežemo. Nasolimo z grobo soljo. Sesekljamo 3 olive, 3 stroke česna, vejico petršilja in rožmarin, sestavinam dodamo3 žlici olivnega olja ter s tem natremo zobatčevo notranjost in zareze na hrbtu. Pustimo stati 30-40 minut. Pekač namastimo z olivnim oljem. Olupljen krompir narežemo na kolesca ter ga enakomerno razporedimo po celotnem pekaču in solimo z grobo soljo. Postavimo v ogreto pečico in pečemo 30 minut pri 220 stopinjah.
V posodico postavimo jajčevce narezane na 5 mm debele kolesca, ki jih križno prerežemo še na četrtine. Dodamo cele olive in paradižnik razrezan na osminke. Vse skupaj blago solimo, poškropimo z balzamičnim kisom, olivnim oljem ter posujemo s sesekljano baziliko. Pustimo stati.
Po 30 minutah na krompir položimo Zobatca. Po krompirju potresemo sesekljano čebulo.
20 minut za Zobatcem v pekač dodamo marinirane olive in jajčevce, ter jih enakomerno porazdelimo po krompirju in zalijemo s smetano (smetano prilijte tudi čez ribo). Po pekaču in ribi razporedite tudi koščke masla (3 žlice).
10 minut za jajčevci ter olivami dodate v pečico še marinirane paradižnike. Vse skupaj pečemo še 10 minut.

Pečeno ribo s posodo vred postavimo na mizo in filiramo pred gosti. RIBJO KOŽO ZAVRŽEMO! NEOLUSKANA NI UŽITNA!
Na krožnike najprej naložimo pečen krompir in na krompir filirane kose Zobatca, ter obložimo s pečenimi paradižniki, jajčevci in olivami.
Skupni čas peke krompirja 70 minut.
Skupni čas peke Zobatca 40 minut.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kuhanje, glavna jed Tagi: , , , , , , , , , , , , , , ,


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM