Hobotnica po ljubljansko tretjič – 3/4

4 komentarjev 14.12.2008 Muki

……

Za primerno uslugo ali koristno kompenzacijo si tako pri njem lahko dobil tudi koristen namig, ki ti je prihranil marsikatero nevšečnost.

Sam pa je običajno z obiljem zaupnih informacij lokalno prebivalstvo na razne načine predvsem diskretno in prefinjeno šraufal, pajsal in izsiljeval.

Skratka, vedel je kdo komu kaj, kdaj in zakaj ter zakaj ne ali pač. Mešetarjenje z »novicami« je bila pač njegova specialnost.

Mesar je kot rečeno poleg šraufarije najbolj obvladal bančništvo-menjalništvo in naložbe.

V hudih časih, ob pomankanju trdne valute je bil dejansko »one and only«, ki je v sili mnoge rešil hudih zagat in znal priskrbeti praktično karkoli. Marki, Ljiri in Doljari so bili takrat njegovi najbolši prijatelji.

Bil je tudi zanesljiv odkupovalec in takojšen plačnik nepremičnin ali zemljišč propadlih ali zapitih prebivalcev, ki so bili vsi po vrsti mnenja, da je velika sreča imeti tako uslužnega in poštenega mesarja.

Včasih se je na domačem pultu, na račun velikih zaslug in uslug, znašel tudi kak kos mesa sumljivega porekla in dvomljivih organolepričnih lastnosti, kar pa glede na vse pretekle in bodoče bonuse niti ni bila tako strašna izguba.

Včasih bi moral tako v brivski »ordinaciji« tudi stisniti zobe, ker ti je brivec »pamet solil« s topimi škarjami ali britvijo, ali pa ti je sveže obrito brado zalil kar s čistim špiritom; na določene dneve v tednu pa kar z domačim šnopcem-krompirjevcem.

Sem in tja bi moral na primer jesti tudi »pravkar pečen«, tri dni star kruh, ki ti ga je »župnik« z velikim nasmehom na ustih in še večjim pozdravom v slovo brezsramno podtaknil v košaro.

Vendar je bil pek vseeno zgodba zase. V bistvu je bil rojen iskalec, skavt, dobavitelj, zbiralec »novic« in tretje uho in oko druščine za narodov blagor.

Njegovo sveto poslanstvo je bila predvsem skrb za duhovno in občasno tudi telesno zdravje rednih in manj rednih obiskovalk.

Imel jih je rad. In imele so ga rade.

»Novice«, ki so jih »stranke« hote ali ne hote, z malce vzpodbude ali celo brez, odlagale ob krušni peči pa je pek bogato in večkratno poplačal, na vedno isti in ovčicam najljubši način.

In je dejansko izvedel marsikaj. Večkrat tudi kaj, kar si menda ni želel, niti rabil.

In ga je vsebina slišanih besed, tako vse bolj pogosto pričela gnati tudi v bližnji bife, kjer je eventuelne grozote ekspresno raztapljal v belih špricerjih do nezavesti ter upal v blagodejni nastanek selektivne pozabe, ki pa je bila menda neubogljiva in zmuzljiva.

In je postal vir večine koristnih, zaupnih »novic«, ki pa so sčasoma pričele potovati predvsem enosmerno.

Debele koristi sta seveda imela predvsem druga dva, ki sta si sčasoma zarotniško ustvarila tudi takoimenovani »dosje sveže žemlje«.

Nato sta brezpogojno pričela zahtevati tudi prav določene »novice«, ki jih je potem pek, običajno prepoten zaradi psihičnega pritiska, po naročilu vlekel iz vroče žerjavice četudi je bil vročine vajen.

Za denar in materialne bonuse pa mu vsaj kolikor je bilo videti, osebno ni bilo več dosti mar.

…..

Naprej naslednjič.

Gratinirana francoska čebulna juha (fr. Soupe à l’oignon Gratineé) vas bo navdušila s svojo preprostostjo, žlahtnostjo in stoletno tradicijo.

Še preden je bila prvič objavljena in zapisana (leta 1651 v osnovni različici Pierre la Verenne), so jo z užitkom srebali francoski reveži in kralji.

Recept:

Za 4 osebe

1 žlica olivnega olja

2 žlici masla

4 srednje velike čebule (oz. čebula na osebo)

4 skodelice močne goveje juhe (oz.skodelica na osebo)

šilce konjaka , vina ali šerija

1 francoska štruca

20 dkg grojerja ali podobnega sira.

Sol, poper, timijan.

Priprava:

Čebulo razpolovimo in narežemo na tanke rezinice (ne sekljajte na drobno temveč na rezance). V višji posodi segrejemo olje in maslo ter dodamo čebulo. Čebulo počasi pražimo na manjšem ognju dokler enakomerno ne porjavi. Dodajte sol, poper timijan in zalijte s konjakom. Deglazirajte posodo in počakajte da alkohol izpari. Dolijte govejo juho, premešajte in zavrite. Kuhajte 15 minut in nato odstavite.

Juha lahko tako stoji tudi dalj časa.

Pred uporabo jo enakomerno porazdelite v ognjevarne posode, prekrijte s svežimi rezinami francoske štruce ali popečenimi kruhovimi kockami, po vrhu naribajte sir in potresete s timijanom. Gratinirate do zlato rumene barve.

Zaradi izdatnosti je lahko tudi glavni obrok.

  • Share/Bookmark

Kategorija: juhe Tagi: , , ,


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM