The Nightmare Before Christmas

12 komentarjev 10.12.2007 Muki

V decembru mnogi spremenijo vsakdanji pogled na svet in ga okrasijo z velikimi pričakovanji.
Tisti pa, ki večino leta preživijo umirjeno in predvidljivo, se v dokaj dinamičnem mesecu ne znajdejo najbolje in odreagirajo rahlo nervozno. Opažam, da se njihova predbožična mora prične z zadnjimi dnevi novembra in traja najverjetneje z manjšimi svetlimi prebliski do sredine januarja.
Trenutno me skrbijo asocialneži. Ta mesec bo trdnost njihovega libida in natančnost izogibalnih načrtov na zaključni letni preizkušnji.
Navzven niso prepoznavni, zunanji izgled ne izdaja kakršnega koli viška ali pomanjkljivosti.
Ni rečeno, da spadajo v katerega od revnejših slojev prebivalstva in bi trpeli zaradi občutka pomanjkanja denarja. Ravno nasprotno v nekem smislu imajo občutek presežka, preobilja, deliričnega mrgolenja, – zgoščenosti kritične mase – seveda družbenih stikov – ki pa so dejansko tudi vzročno povezani z večnim pomanjkanjem – pomanjkanjem lastnega ega.
Stres jim povzročajo že sami osebni stiki in izročanje ter sprejemanje eventuelnih daril, od prijateljev, družine, sodelavcev…
Seveda trpijo po malem vse leto, v decembru, pa primerljivo z tovornimi konji.
In verjemite mi, ni jih malo.

Nepredstavljiv problem jim lahko povzroči že namišljenana situacija, v kateri sprejemajo osebno čestitko znanca ali stisk roke kakšnega hiperaktivneža, nasnifanega z božičnim vzdušjem, ki jim že pred samim dogodkom v glavi povzroči obrazno bledico, morda rdečico…
Sprašujejo se kakšno voščilo izreči znancu? Katere besede izbrati? Se poljubiti? In celo kolikokrat na katero lice in s katere strani pričeti. Kje hoditi, kam stopiti, kako se izogniti…
Poznam primer starejšega gospoda pri šestdesetih, ki se vsako leto znova in znova sprašuje, koliko dni po novem letu, naključnem prazniku ali rojstnem dnevu, še lahko izreče čestitke-voščilo in ne bo izpadel totalni idiot ter si še poglobil zadrego. In to ga žre. In to mu praznike pretvarja v moro.
Za ostale so običajno največjo obremenitev darila – komu kaj. Stroški – komu koliko. Tajmingi – h komu kdaj in koga, kdaj.
Največji pritisk običajno povzročajo stroški. Ti se v želji zadovoljiti vsakogar, začno pohotno ploditi in v zadrego spravljati osebni ali družinski proračun.

Nekateri, z asocialneži vred, zapadejo v evforično nevrobesnilo in na rob živčnega zloma zaradi samih priprav na sprejem gostov, za recimo, božično večerjo.
Nič hudega sluteči gostje so nato ob prihodu deležni, nekakšnih, vljudnostnih opravičevanj, ki kar vrejo iz psiho-fizično izmučenih živčnih razvalin, sesutih od strmenja k popolnosti. Prazniki terjajo od njih perfekcionizem. Vsaj izgleda tako. Slike idiličnih hollywoodskih družinskih srečanj so se dokončno zapekle v zavest in ne dopuščajo površnosti.
Navodila » Kako nestresno preživeti december« ali »Osvobodimo asocialneža« še niso napisana in tudi jaz ne vidim rešitev, ki bi mnogim olajšale zadrego.
Vsekakor je slutiti, da najmanj tretjina populacije od praznikov nima popolnoma nič.
Oziroma…. prazniki jim podarijo prazne denarnice, načete živce, nezadovoljne obdarjence, koš opravljivih opazk – nehvaležnih gostov, mačkaste in zapite desce-rožice, nekulturno poscan domač wc, razbit kristal, polite preproge, ter nekaterim celo zelo osebno -darilo- v celofan zavito depresijo z veliko rdečo pentljo.
Ko bo v januarju ugasnilo tisoče modrih lučk in bo Božiček prenehal z dilanjem rdeče-bele iluzije se bo vsakdo z mračno januarsko sivino in pošastmi iz nizke podrasti – kot vedno- moral znajti sam.

Limonin sorbet postrezite in zaužijte, ko gre zabava….ali živci….. h koncu in vse bo izgledalo bolj preprosto.

Recept:

Za 4-5 oseb

300 ml vode
90 ml soka ožetih limon ( pribl.2 limoni)
130 g sladkorja
1-2 pomaranči
beljak enega jajca
ščepec soli, ribana lupinica ene limone(eko), cimet, pehtran.

Priprava:

Vodo, sladkor, limonino lupinico in sol pristavimo na štedilnik. Ko zavre, vremo še 10 minut in odstavimo. Dolijemo limonin sok. Počakamo, da se ohladi. Precedimo. Tekočino vlijemo v avtomat za pripravo sladoleda in končamo po navodilih in pred koncem dodamo stepen beljak. Če aparata nimamo, postavimo posodo s tekočino v zamrzovalnik, pokrijemo in vsako uro(prve tri ure) močno premešamo. Po petih do šestih urah, preložimo strjen sorbet v kak mikser ali multipraktik ter ga na hitro premešamo. Ročno vmešamo čvrsto stepen beljak in zamrznemo še za 3-4 ure.
V ohlajene kozarce damo najprej žličko ali dve stisnjenega soka pomaranče in nato še rezine svežih pomaranč z lupino. Na pomaranče naložimo sorbet, ki ga posujemo s cimetom ali z v prah zdrobljenim, suhim pehtranom.

Opcija: Namesto cimeta ali pehtrana lahko sorbet posujete samo z ribano lupinico sveže (ekološke) limone ali pa v sorbet vmešate kandirane limone ali pomaranče. Možna je tudi kombinacija z drugimi vrstami sadja in soka. Servirate lahko tudi v izdolbljenih limoninih lupinah.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kuhanje, Sladice Tagi: , , , , , , ,


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM