Metamorfoze

30 komentarjev 3.12.2007 Muki

V katerem momentu in zakaj človeško telo obsede selektivna izbirčnost do določene vrste hrane, mi nikakor ne uspe ugotoviti.
Če pomislm nazaj, se pri večini zgodi že v ranem otroštvu, v obdobju, ko še lastnega telesa nismo bili sposobni postaviti na dve nožici. Imeli pa smo že močan vpliv na izbor gošče in tekočin, s katerimi bi nas radi pitali zavzeti starši.
Ali je izbirčnost posledica napačnega psihološko vzgojnega pristopa do male »pošasti«, ki vneto šobi ustnice in zavrača z ljubeznijo pripravljen obrok, ali v dejanski odvratnosti pripravljene piče, si nikakor ne morem razčistiti.
Dogaja pa se dejansko vsem – tudi najbolšim familijam.
Otročad vas bo počasi in diplomatsko pripravila do nakupov prav določenih – the one and only – prehrambenih artiklov, ki so nepreklicno najbolši in edini vredni velike časti, da jih zaužijejo.
Vi boste seveda v trenutku nepopisne vzhičenosti in sreče, z mislijo – dobro da sploh kaj jedo- peresno lahki zakrižarili med police marketov in si dopovedovali, da izpolnjujete takorekoč božansko poslanstvo – zadovoljiti potrebe potomcev po golem preživetju.

In smo jedli samo Poli salamo. Samo pečene piščančje prsi na tisoč in en način. Samo Gavrilovič pašteto. Samo pičančje hrenovke. Samo Helmans majonezo. Samo Barilla spaghettini No.3……. Samo in samo ta in ta proizvod, pa konec!
In nismo jedli svinjskega mesa in nismo jedli govejega, nismo jedli morskih rib in mehkužcev ter lupinarjev. In nismo jedli zajcev, koz, ovac, konj in paradižnika. In nismo jedli zelene solate in nismo jedli juh in nismo jedli sira.
In nas je motila nerazkuhana čebula v čemerkoli in nas je motila kumina in nas je motil preredek pire in so nas motili trdi svaljki in so nas motili mehki svaljki, krvavice in špinača. Katastrofa.

Nekaj let spolzi…. se ustavi….in zaspi.
In se utrne svetlo modra zvezda… ter zaplava v kodre nekdaj deških las…se sprehodi po telesu njunem….Adamov pusti pečat….močne prsi…. neobrito lice….nelagodje… ne dovoli
njunega dotika.

Stavek, ki si ga boste najverjetneje zapomnili za celo življenje – in se vam »bo zgodil« prej ali slej – se bo glasil približno takole:
»A bomo zdej do nezavesti sam to Poli salamo žulel, al kaj?!«.
Morda izrečenih besed ne boste takoj dojeli. Brskali boste po svojem znanju eksotičnih jezikov in ugotovili, da ni ne Zulu, ne Svahili, temveč preprosta slovenska beseda, z vam nedoumljivim sporočilom.
Metamorfoza vašega mladostnika se je pričela in je v polnem teku.
Zahtevali bodo Ljubljansko salamo, Mortadelo, Kranjske klobase, pršut…
Čez noč pričnejo spraševati zakaj ste naredili tako malo solate in se čuditi, če v nedeljo ni na mizi juhe. Lokalno trgovino boste oropali paradižnika in solat ter ostale zelenjadi.
In da ne pozabim. Jedli bodo ogromno, takorekoč parazitsko.
Skupaj bodo metali nenavadne zadeve in jih kombinirali v supersize sendvičih za katere bi potrebovali najmanj orožni list.
Goveje hrenovke postanejo odkritje stoletja in ne bo jim jasno zakaj se do teh spoznanj niso dokopali že prej. Dogodke lahko primerjamo z zapoznelim spoznanjem, da je človek pristal na luni.
Skratka, silna prehransko kulinarična izbirčnost se bo pričela razblinjati. Servirali jim boste lahko tudi eksotične jedi na katere pred letom ali dvema niti pomislili niste.

Vseeno ne pretiravajte. Kuhane kozje oči ali znamenite podsaharske specialitete Mumtali jamal (polnjena kamela)- vsaj za enkrat- še ne vlecite na krožnik. Lahko pa jih, za začetek, seznanite z receptom zanjo, ki ga dobite tu.

V zgodnjih tridesetih, bo večina moške populacije, izgubila še poslednje zametke skorajda patološke izbirčnosti in se po večini konvertirala v vsejedce ter doživela prehransko “razsvetljenstvo”.
Tu pa se že soočamo z drugim sovražnikom, ki moškim v srednjih letih povzroča tako more kot užitke. Mastno, blazno slastno. Mastni prsti so navlekli že marsikoga.
Takoimenovani sindrom “neuravnovešenega želodca”, ;) lahko povzroči prekomerno zatekanje k vpijanju in zlorabi živalskih maščob ter možnost predoziranja le-teh. Vendar o tem morda kdaj drugič.
Ponujam vam hitri test za preverjanje domače populacije na temo izbirčnost. Najinima otrokoma je ta jed v ne tako daljni preteklosti, vzbujale nepopisen gnus, zdaj pa je dokončno postala delikatesa par excellence.
Na praznično pogrnjeno decembersko mizo, kot toplo predjed ponudite, Gratinirane Jakobove Pokrovače-Capesante. In razčistite!

Recept:
Topla predjed
Za 4 osebe (2 školjki na osebo)

8 večjih svežih školjk pokrovač-kapesant
80 ml kvalitetnega oljčnega olja
50 g masla
1 večji paradižnik
200 g sira (priporočam Grojer)
5 strokov česna
2 žlici krušnih drobtin
8 žličk bešamela( 1 dcl mleka in kos masla,sol poper)
šopek petršilja, sol, poper

Opcija dodatek:
Kos parmezana Reggiano
Šopek rukole
Mozzarella

Priprava:

Školjke operete, očistite in meso ločite od lupine. Uporabite le tako imenovan oreh(belo meso) in corail (oranžne ikre). Vse sive dele školjke zavržemo.
V ponvi segrejte oljčno olje in razpustite maslo. Dodate drobno sesekljan česen in peteršilj ter takoj za tem nalistano školčje meso, solite poprate. Pražite le eno minuto. Odstavite.
V izpraznjene školčje lupine, položite za žlico praženih školjk, skupaj z omako v kateri so se pražile (ne preveč, da se vam ne bo omaka prelivala ven, eventuelni presežek omake, lahko v manjši količini polijete po krožnikih). Nadev posujte še s ščepcem ali dvema krušnih drobtin.
Nato v vsako školjko dodajte še čajno žličko bešamela in pokrijte s tanko rezino paradižnika.
Čez paradižnik naribate sir.
Gratinirate -na hitro popečete- v močno ogreti pečici (žar) 5-8 minut. Oziroma dokler se sir ne stopi in dobi lepe zlatorumene lise.
Ob že serviranih školjkah ponudite tudi bel kruh in kos parmezana, ki ga gostje uporabijo po želji.
Postrezite z belim suhim vinom.

Opcija dodatek:
Polovico školjk lahko pripravite tudi z dodatkom rukole namesto paradižnika in dodatnim koščkom mozzarelle pod grojerjem.
Med pripravo školjk v ponvi, možen tudi dodatek belega vina ali limoninega soka.

  • Share/Bookmark

Kategorija: topla predjed Tagi: , , , , , , , , , , , , ,


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM