Hobotnica po ljubljansko prvič – 1/4

18 komentarjev 30.11.2008 Muki

Med tednom v pozni jeseni je bil krajevni trg običajno uspavan in zapuščen. Na njegovi sredi so stali trije stari kostanji, ki so svoje listje letos odvrgli kasneje kot običajno.
Veter se je leno kopitljal po trgu in vlačil listje zdaj levo, zdaj desno kot, da se ne more odločiti kaj bi z njim ali s samim seboj.
S pročelij modrih in rumenih stavb, ki so si zrle nasproti z vseh štirih strani trga, so se v lahnem jesenskem vetercu zibale cvileče table z napisi obrtnikov, ki so bili srce in duša majhnega kraja na robu Ljubljane.
Pod eno od njih je tisto jutro pričela nastajati neobičajna gneča…

…..

Stiliziran, zakrivljen francoski rogljič, roza svinjski repek in glavnik z prifrknjenimi brčicami a la Poiro, so tvorili jedro trga, domorodci pa se pomembnosti njihove prisotnosti povečini niti niso zavedali.

Pek, mesar in brivec. Seveda so bili za kraj pomembni. Za nekatere zaradi samih storitev, ki so jih nudili, za druge pa s povsem drugega vidika, predvsem psihološko-socialnega. Koristi so bile običajno obojestranske, največkrat pa se je dejansko poznalo le omenjeni trojici in to predvsem in izključno na njihovih denarnicah.

In smo jih lokalni prebivalci sčasoma, za hec poimenovali po svoje in tako je brivec postal psihiater, mesar mehanik in pek župnik.
Ironija poimenovanja je bila seveda v tem, da so vsi trije vzdevkom primerno tudi dejansko funkcionirali.

Brivec je bil uspešen lokalni psihiater in sodni mediator, ki je v »ordinaciji« med urejanjem brčic svojih strank, pretežno reševal in poleg las in brkov urejal in gladil tudi medsebojne spore lokalnega prebivalstva ali pa delil življenske nasvete zaskrbljenim ter sprtim.

Mesar je bil dejansko odličen mehanik, ki je na dvorišču za mesarijo šraufal stare mopede svojih strank, ter se v mesariji nemalokrat pojavil z rokami zašmiranimi do komolcev, bil pa je tudi občasni bančnik h kateremu so ljudje hodili po zanesljive finančne nasvete in tudi manjša posojila.

Pek, kot najmlajši in »najlepši« od trojice pa je prevzel vlogo lokalnega spovednika-župnika, ki so mu neutolažene ženske v bližini tople krušne peči brez zadržkov zaupale najtemačnejše grehe in podrobnosti svojega življenja, bil pa je znan tudi kot pisec romantične poezije, ki jo je objavljl v lokalnih novicah in dejansko zadnji v hierarhiji trojice…

Naprej naslednjič.

Francoska štručka -bageta (baguette), nenadomestljiva podlaga za slastne namaze in kanapeje ali pa kot samostojen prigrizek.

Recept:

50-60 dkg bele moke
35 g svežega kvasa
žlička sladkorja
2 žlički soli
1 žlica olivnega olja
topla voda

Priprava:

Moko stresemo v posodo, na sredini naredimo jamico v katero nadrobimo svež kvas, dodamo žličko sladkorja in zalijemo z decilitrom tople vode. Ko se kvas dvigne(5-15 minut) dodamo še 2-3 dcl tople vode, sol, olje in vse skupaj gnetemo dokler se testo ne loči od posode. Testo nato vzhajamo cca 40 minut. Vzhajano testo razdelimo na 4 hlebčke.
Štručke oblikujemo na sledeč način:
Hlebček z rokami malce sploščimo in oblikujemo v polkrog. Zgornji rob testa zapognemo čez polovico do drugega roba testa in ga potlačimo, da se sprime. Nato zapognemo spodnji rob proti navzgor in ga potlačimo, da se sprime. Ko nekajkrat postopek ponovimo se štručka že samostojno oblikuje, malce pa jo tudi posvaljkamo, da se raztegne na željeno dolžino( 50-60 cm).
Oblikovano štručko preložimo v pekač in jo vzhajamo še 10-20 minut. Vzhajano štručko prečno 4-5 krat zarežemo z ostrim nožem.
V še hladno pečico, na dno postavimo nizko posodico napolnjeno z vročo vodo nato pa pečico segrejemo do 230 stopinj.
Štručke pečemo v ogreti pečici, približno 20 minut oziroma do zlatorumene barve.

  • Share/Bookmark

Kategorija: prigrizek Tagi: , , , ,


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM