Hobotnica po ljubljansko prvič – 1/4

30.11.2008

Med tednom v pozni jeseni je bil krajevni trg običajno uspavan in zapuščen. Na njegovi sredi so stali trije stari kostanji, ki so svoje listje letos odvrgli kasneje kot običajno.
Veter se je leno kopitljal po trgu in vlačil listje zdaj levo, zdaj desno kot, da se ne more odločiti kaj bi z njim ali s samim seboj.
S pročelij modrih in rumenih stavb, ki so si zrle nasproti z vseh štirih strani trga, so se v lahnem jesenskem vetercu zibale cvileče table z napisi obrtnikov, ki so bili srce in duša majhnega kraja na robu Ljubljane.
Pod eno od njih je tisto jutro pričela nastajati neobičajna gneča…

…..

Stiliziran, zakrivljen francoski rogljič, roza svinjski repek in glavnik z prifrknjenimi brčicami a la Poiro, so tvorili jedro trga, domorodci pa se pomembnosti njihove prisotnosti povečini niti niso zavedali.

Pek, mesar in brivec. Seveda so bili za kraj pomembni. Za nekatere zaradi samih storitev, ki so jih nudili, za druge pa s povsem drugega vidika, predvsem psihološko-socialnega. Koristi so bile običajno obojestranske, največkrat pa se je dejansko poznalo le omenjeni trojici in to predvsem in izključno na njihovih denarnicah.

In smo jih lokalni prebivalci sčasoma, za hec poimenovali po svoje in tako je brivec postal psihiater, mesar mehanik in pek župnik.
Ironija poimenovanja je bila seveda v tem, da so vsi trije vzdevkom primerno tudi dejansko funkcionirali.

Brivec je bil uspešen lokalni psihiater in sodni mediator, ki je v »ordinaciji« med urejanjem brčic svojih strank, pretežno reševal in poleg las in brkov urejal in gladil tudi medsebojne spore lokalnega prebivalstva ali pa delil življenske nasvete zaskrbljenim ter sprtim.

Mesar je bil dejansko odličen mehanik, ki je na dvorišču za mesarijo šraufal stare mopede svojih strank, ter se v mesariji nemalokrat pojavil z rokami zašmiranimi do komolcev, bil pa je tudi občasni bančnik h kateremu so ljudje hodili po zanesljive finančne nasvete in tudi manjša posojila.

Pek, kot najmlajši in »najlepši« od trojice pa je prevzel vlogo lokalnega spovednika-župnika, ki so mu neutolažene ženske v bližini tople krušne peči brez zadržkov zaupale najtemačnejše grehe in podrobnosti svojega življenja, bil pa je znan tudi kot pisec romantične poezije, ki jo je objavljl v lokalnih novicah in dejansko zadnji v hierarhiji trojice…

Naprej naslednjič.

Francoska štručka -bageta (baguette), nenadomestljiva podlaga za slastne namaze in kanapeje ali pa kot samostojen prigrizek.

Recept:

50-60 dkg bele moke
35 g svežega kvasa
žlička sladkorja
2 žlički soli
1 žlica olivnega olja
topla voda

Priprava:

Moko stresemo v posodo, na sredini naredimo jamico v katero nadrobimo svež kvas, dodamo žličko sladkorja in zalijemo z decilitrom tople vode. Ko se kvas dvigne(5-15 minut) dodamo še 2-3 dcl tople vode, sol, olje in vse skupaj gnetemo dokler se testo ne loči od posode. Testo nato vzhajamo cca 40 minut. Vzhajano testo razdelimo na 4 hlebčke.
Štručke oblikujemo na sledeč način:
Hlebček z rokami malce sploščimo in oblikujemo v polkrog. Zgornji rob testa zapognemo čez polovico do drugega roba testa in ga potlačimo, da se sprime. Nato zapognemo spodnji rob proti navzgor in ga potlačimo, da se sprime. Ko nekajkrat postopek ponovimo se štručka že samostojno oblikuje, malce pa jo tudi posvaljkamo, da se raztegne na željeno dolžino( 50-60 cm).
Oblikovano štručko preložimo v pekač in jo vzhajamo še 10-20 minut. Vzhajano štručko prečno 4-5 krat zarežemo z ostrim nožem.
V še hladno pečico, na dno postavimo nizko posodico napolnjeno z vročo vodo nato pa pečico segrejemo do 230 stopinj.
Štručke pečemo v ogreti pečici, približno 20 minut oziroma do zlatorumene barve.

  • Share/Bookmark

V kategoriji prigrizek Tagi: , , , ,

 

18 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. kamper  |  30.11.2008 ob 21:23

    kamper

    Torej moram za začetek kupiti pečico :lol:

  • 2. tuna  |  30.11.2008 ob 22:35

    tuna

    ah pečice so zahrbtne. :mrgreen: rajši skočiš do pekarne

  • 3. M&M  |  1.12.2008 ob 08:27

    naslednjič bo še v tem mesecu? in pa ja, peka bi pa brez greha rada poznala :)

  • 4. Muki  |  1.12.2008 ob 09:22

    Muki

    @Kamper, je sploh nimaš ali nimaš tako velike? Glede na zaželjeno dolžino bagete je klasična pečica dejansko malce tesna. Zadevo se da rešiti tako, da pečemo samo po eno ali dve bageti hkrati, položeni diagonalno na pekač, potem tja do 50 cm kar gre.

    @tuna, ja dejansko najbolj komot varianta, se popolnoma strinjam.

    @M&M, po “planu” objavim vsak vikend eno nadaljevanje. Za zdaj se mi namreč obeta umirjen december. Spoznati peka? Huhhh, krizaaaa.

  • 5. M&M  |  1.12.2008 ob 09:25

    ne spoznati….poznati :)

  • 6. Muki  |  1.12.2008 ob 10:07

    Muki

    Upsss, površnost. Razumem.

  • 7. Lilija  |  1.12.2008 ob 15:31

    A je mogoče tvoj prjatu pek? Namreč, bagete zgledajo kot kupljene :) .

  • 8. Muki  |  1.12.2008 ob 15:51

    Muki

    @Lilija, hmmm, zakomplicirano vprašanje.
    V bistvu, hmm prjatu…ja…več pa definitivno izveš v zadnji četrti objavi.
    No, bagete pa definitivno niso kupljene, to je domačeeeeeeeeee delooooo. ;)

  • 9. Alain  |  5.12.2008 ob 15:45

    Tole zlaganje je zanimivo…sam mi ni lih čisto jasno… verjetno je laže naredit kot napisat… bo potrebno sprobat… ker res zgledajo božansko na fotkah.

  • 10. DELPHI  |  6.12.2008 ob 13:23

    Vse naredil po receptu: izgled kot je treba, notri pa žal penast kruh.
    Kje sem pogrešil?

  • 11. Muki  |  7.12.2008 ob 15:21

    Muki

    @Alain, ma ti samo zrolaj skup en svaljk, pa bo čist ok verjemi. ;)

    @Delphi, če misliš pod penast-brez lukenj, potem priporočam “višje” gnetenje, da spraviš vmes več zraka. Napaka je lahko tudi v prevlažnem surovem testu. Naredi manj vlažnega, hidrira se vpečici, zato dodamo vodo na dno.
    Možnosti za napako pa je lahko še več oz jih je lahko ogromno. Experimentiraj. :)

  • 12. DELPHI  |  7.12.2008 ob 21:16

    OK. Malo sumim vlažno testo in predolgo vzhajanje po tem, ko sem bagete že oblikoval.
    Hvala.

  • 13. black  |  10.12.2008 ob 22:22

    Če bi mel vlažno testo, cca 35%, potem bi rabil samo pokrov čez bagete, ne pa dodatno še vode v pečici. To je men rahlo mcgyver pristop. Je pa res da tako bi lahko naenkrat v npr. glinenki spekel samo dve ali pa največ tri bagete.

    Drugač, osebno, bi to raje naredil na no-knead način, fukneš skup, zmešaš s prsti, pustiš N ur (minimalno 4), pol pa spravs vn, pomokaš ali pooljaš (olje mi osebno bolj sede, pr moki je preveč za spucat :) ) in spraviš testo ven in oblikuješ v hlebčke / štručke.

    P.s. zlato pravilo pri moki je tudi to, da jo spraviš čez sito preden jo zamešaš v testo, ker jo tako bolj “zrahljaš”. Velja tako za slaščice kot kruh. Je pa hkrati zlato pravilo, katerega zelo pogosto kršimo :)

  • 14. Muki  |  11.12.2008 ob 13:30

    Muki

    @Black, no ja tole z odstotki je men mal tu mač.
    Nimam pojma o vlažnosti testa in tudi glinenke ne uporabljam, ker 50 cm dolgo bageto nebi noter zbasu.
    Moj hidrometer sta roka in oko.
    V egzaktno fiziko se dejansko ne spuščam. :) Vem samo, da če noter ruknem vodo dobi bageta taprav luk, kranč in okus.
    Kakršna koli pravila pa tudi jaz z užitkom kršim.

  • 15. Fehim  |  6.04.2009 ob 02:35

    Muki, od tebe mi je stran, kad se peče tuki, najbolj lepa med usima. Od napota tut mi ušeč, sam kad ne vem velik, kad piše čudan preveč enih besed, kad jih ni u slovarja nikjer.
    Mamici sam Tonki reko, da bi mi tele kruhke ispekla, pe rekla, da ne ve pol kad je treba , da se testo “Zgornji rob testa zapognemo čez polovico do drugega roba testa in ga potlačimo” , da ne bi ti to moguče, na kamere posneo, da se pogleda, kira je to karate tehnika?
    Ej, zdej sam se spomno, enkrat sam iskao sa mico Tonko, tistga recepta, kad se kapesante ispeče, ki je zdej on?

  • 16. Muki  |  7.04.2009 ob 09:11

    Muki

    @Fehime, pobro, nočas ti nešto nisam dobro ;) .
    Tako, da od vizualizacije recepta ne bo nič. V bistvu sploh ne vem zakaj sem zadevo tako zakompliciral, da me zdaj ti kle neki maltretiraš.

    Mama Tonka naj testo samo raztegne, na primer kot takrat, ko mesi burek pitu, potem pa naj ga lepo zarola. Isto ko burek. Simpl ko pasuljče.

    Čkoljke-Kapesante pa najdeš v arhivu pod december 2007- Metamorfoze.

    P.S. Napo is steal Numero uno, kontam.

  • 17. nevenka  |  7.04.2009 ob 09:42

    nevenka

    Tako lepi kruhki so na fotografijah, da je kar zadišalo po sveže pečenem kruhu.
    Človek resno postane lačen :-)

  • 18. Muki  |  7.04.2009 ob 14:25

    Muki

    @Nevenka, ma privošči si ane. Ni važno,kupljen al domač, samo, da je svež!

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM