Bagdad, Panama, Mombasa…

14.09.2008

Mrači se. Stopim do hladilnika in z rešetke snamem ohlajeno steklenico, ki je na hladnem že dober teden.
Mimogrede preverim še pečeno okroglino, ki se je hladila na leseni deski in čaka, da temperaturno dozori.
Obe zadevi zbašem, vsako v svoj papirnat škrnicelj in zapustim hišo skozi zadnja vrata, na domač vrt.
Pošasti, ki so se nakopičile v škatli kratkoročnih slabih spominov so se počasi razblinjale in se zadovoljne zlivale s temo na domačem dvorišču, ki jih je voljno vsrkavala.
Sezujem copate in na vrt stopim bos…

Temnomoder polmrak  počasi seda na domač poraščen vrt, po katerem se je širi vonj sveže pokošene trate in cipres.
Mimo temnih senc drevja in grmovnic, počasi stopam po toplem, starem kamnitem tlaku, proti travniku in čez…
Mamljiva vsebina, ki jo nosim pod pazduho me izmenjaje hladi in greje.

V glavo se mi zaletavajo pijani majski hrošči in zvok večerne travniške džungle se meša z zvokom mojih stopinj po visoki travi.
Ko zagledam sence visokih storžcev – lesenih prekelj poraslih s stročjim fižolom vem, da sem blizu.
Z rokami odmikam gosto rastje kosmatih plezalk, ki mi svoje listje lepijo na majico in se med njimi prebijam v središče vrtička, kamor sem pravzaprav tudi namenjen.

»Si ti?« vpraša z dobrodušnim glasom v temo in mi namami nasmeh.
»Jaz ja,« odgovorim.
Sedel je na leseni klopi narejeni iz starih železniških tramov, učvrščenih z velikanskimi črnimi klamfami in počasi kadil.
Prisedem, in iz olajšanja, nekako, kot vzdihnem.
»Zakaj vzdihuješ?« vpraša .
»Mah. Odpada veš. Nesnaga. V takšnih toplih petkovih večerih se to rado dogaja, pravim. In paše.«
Škrnicelj postavim na mizo in izvlečem steklenico, ter jo postavim na sredino.
On iz zaboja za hrbtom, v katerem je hranil pol domače kuhinje, izvleče kos preproste bele sveče, in jo prikuri.
Oba dobiva zdaj bolj jasne obrazne poteze, čeprav zaradi migetajočih senc bolj trde, ostre.
»Uh si grd, iz leta v leto bolj. Ta škrnicelj bi moral imeti na glavi in ne pod pazduho,« pravi z nasmehom na ustih in mi ponudi roko v pozdrav.
»Ja, menda res. In ti si vsako leto bolj star, čuden in nor.«
»Ma, ja, čuden, nor…star…Hja, menda tudi res. Ampak starost je privid. Velika prevara. Jaz temu ne nasedam« pravi.
»Imaš kozarce s sabo?« vpraša.
»Žal ne.«
In čudežna skrinja za njegovim hrbtom se zopet odpira, in pol ga skoraj izgine v njej.
Še preden zapre pokrov, vpraša:
»Imaš odpirač?«
»Nop«
»Pa kam se ti tako mudi človek? Ej, jej, jej…«
In ne, da bi počakal odgovor, že premetava nekakšno železje v tisti skrinji.
Ta tvoja fina, gosposka, v buteljkah niso zame pravi, ter mi zopet izvabi nasmeh, nato pa nalašč skremži obraz, ob požirku Batiča, ki sva ga srknila kar iz starih kozarcev za vlaganje.
»Probaj tole,« in izvlečem še toplo rožmarinovo pogačo. »Bolj primorska varianta, » pravim. »Da ti bo šlo vino lažje dol.«
»O, še topla,« zamomlja in odtrga grižljaj dva z zagorelo utrujeno roko.

Kot že večkrat, sem poslušal njegove zgodbe ter sočasno občudoval njegovo širino, iskrenost in preprostost, ki ji nikoli ni videti dna.

In je govoril o nekakšnih vročih, rdečih in rumenih puščavah, ter črnih in zelenih morjih, ki jih je davno nazaj videlo njegovo oko.
Nato je govoril še o ljudeh, ki jih je nekje daleč srečal in spoznal…
Bagdad, Panama, Mombasa…
Govoril je in se smejal. Vmes tudi vzkliknil in povišal glas, če je bilo potrebno, ko je dobesedno opisoval kak pogovor ali dogodek, zavit v desetletja debele meglice.
Včasih je tudi malce potihnil in se pomenljivo zamislil, se nato samemu sebi začudeno nasmehnil, tako kot bi se dejansko znašel v neki davno doživeti zgodbi v nekem trenutku, in nato zamomljal…
Tako je bilo ja, točno tako…

Pozno v noč sva nato sedela in govorila še o tem in onem, se vrnila v sedanjost in skakala v preteklost, kasneje celo ogovarjala njegovo mlado korenje, paradižnik in poslušala rasti fižol, ker je menda tako, po njegovem tudi prav.

Ob mojem zvedavo naivnem vprašanju o velikih resnicah in globokih smislih, pa se je s prsti najprej počasi dotaknil čebulnega perja, nekako tako… kot, da bi božal Zlatolasko, nato pa prste previdno potisnil v rahlo zemljo in mirno rekel. Zdi se mi, da samo to šteje… Vidiš? Samo to…
In resnično zadovoljna, sva bila nato oba.

Za prigrizek Rožmarinova pogača.

Recept:
25 dkg moke
25 g kvasa
2 stroka česna
Žlička rožmarina
Žlička masla
Žlička olivnega olja
Sol, voda

Priprava:
Vzhajan kvas dodamo k moki, prilijemo 2 dcl tople soljene vode in dobro pregnetemo.
Testo vzhajamo 1 uro v hladilniku. Pregnetemo in vzhajamo še 1 uro na sobni temperaturi.
Pregnetemo in oblikujemo okroglo, za prst debelo pogačo in vanjo z hrbtnim delom noža vtisnemo zareze v obliki kare ali kocke.
Pečico segrejemo na 230 stopinj in pogačo pečemo 15minut. Nekaj minut pred koncem pečenja jo vzamemo ven in po zarezah nanesemo mešanico stopljenega masla, olivnega olja, česna, rožmarina in ščepca soli, ter pečemo še 5 minut.Po želji lahko dodamo tudi sesekljano temno olivo.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Kuhanje, prigrizek Tagi: , , , , , , ,

 

23 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. M&M  |  14.09.2008 ob 21:23

    what? Komentar je bil zbrisan (WP HashCash)

  • 2. M&M  |  14.09.2008 ob 21:23

    ne da se mi še enkrat pisat pol strani dolgega komentarja….:(

  • 3. oolong  |  14.09.2008 ob 21:27

    Zgodba o globokih smislih, ki si jo vsak razlaga drugače… kot nalašč za prvo hladno jesensko nedeljo, ko se zdi, da se celo zemlja zresni. In preprost recept zadnjih poletnih vzihljajev (ali prvih poletnih spominov?). Jutri…danes sem že zamesila kruh.

  • 4. napo  |  15.09.2008 ob 08:59

    maj nejm is powž … powž slinar …

  • 5. Muki  |  15.09.2008 ob 10:12

    Muki

    @M&M, no jaz nimam nič pri tem. To so bile višje sile na delu zgleda. Upam, da si bl grajala kot hvalila. :)

    @oolong, jep jep, globoki smisli…
    Drugače pa, ja tole so že spomini. Objav nikakor ne uspem uskladiti s stanjem v naravi. Pogačo pa le probaj.

    @napo, najs tu mit ju….maj nejm is Pero…Pero ždero… :)
    P.S. Vidim da štartaš z novo serijo…upam, da bo vsaj tako dobra in uspešna kot prva, če ne celo bolj. Veliko uspehov, ostrih nožev in kvalitetnih obližev vama želim!

  • 6. M&M  |  15.09.2008 ob 10:53

    ja sej vem da obstajajo višje sile na blogosu…:-) drgač pa sem mutila okol kozarcev za vlaganje……, pa na koncu sem pripomnila, da je ta pogača dora, jo poznamo.

  • 7. Muki  |  15.09.2008 ob 11:06

    Muki

    @M&M, no večje škode menda ni ane.
    Glede pogače pa sem res upal, da je zadeva moj izum. Najverjetneje pa je, da sem recept nekoč-nekje dejansko prebral in ga zdaj realiziral. Okej bom preživel kljub temu.

  • 8. Vale  |  15.09.2008 ob 19:35

    Muki katero pivo pa si srkal zraven pogačice?

  • 9. Muki  |  16.09.2008 ob 09:08

    Muki

    @Vale, ma sej me sram povedat…v tem konkretnem ovekovečenem primeru, čist navadnega Uniona . :)

  • 10. kamper  |  16.09.2008 ob 22:15

    kamper

    Toliko časa te ni bilo,da sem že mislil ostati brez sline :lol: no pa se mi zopet cedi :lol:

  • 11. Muki  |  17.09.2008 ob 07:40

    Muki

    @kamper, ja, sej mam kr mal slabo vest. Bom probu mal nadoknadet, da bo kej več sline. :)

  • 12. oolong  |  17.09.2008 ob 20:16

    Pogača je odlična. Je včeraj doživela premiero. Si pa nalašč tak poletni recept zdej objavil, a ne? Da se nam cedijo sline še po poletju zraven ? ;)

  • 13. Muki  |  18.09.2008 ob 08:55

    Muki

    @oolong, me veseli, da ti je všeč.
    Nalašč? Eh, tolk zlobe pa ne premorem. :)
    Neskladje objav je prej pomankanje časa (lenobe), kot česa drugega.

  • 14. M&M  |  18.09.2008 ob 09:41

    sem brskala in brskala, pa nisem našla od kje je naše dete potegnlo recept za takšno pogačo.

  • 15. Muki  |  18.09.2008 ob 09:57

    Muki

    @M&M, kaj se sekiraš, važno je, da veš kje je recept zapisan zdaj.

  • 16. M&M  |  18.09.2008 ob 10:09

    hehe, maš res :)

  • 17. GRiSON  |  19.09.2008 ob 05:49

    GRiSON

    Muki, po napornem dopustu se prileže večerni klepet s prijateljem … Zemlja lahko še malo počaka, vendar za kakšno tvojo dobroto si pa prav gotovo vzamem čas. Tole pogačo, ob priliki zagotovo poskusim narediti, že zato ker vanjo nisi dal nič sladkorja, Saj veš, redi :lol: .

  • 18. Muki  |  19.09.2008 ob 09:02

    Muki

    @grison, o ja se dejansko prileže. Pogačo pa le stestiraj. Upam le, da ne bo potem kakšnih problemov z visokim pritiskom… Sej veš, sol pa to… :D

  • 19. oolong  |  20.09.2008 ob 14:09

    Visok pritisk izniči česen ;) Baje.

  • 20. Muki  |  22.09.2008 ob 08:11

    Muki

    @oolong, ja upam, da res, ker ne bi rad, da bi bilo kaj mrtvih. :)

  • 21. GRiSON  |  24.09.2008 ob 05:32

    GRiSON

    Muki, ravno sol je zame, haha, imam nizek pritisk. Vendar pogači manjka še zelena in rdeče vino. To pa bi lahko bil dodatek :D .

  • 22. mlekarca  |  24.02.2009 ob 09:06

    Hej. Sem morala prav malo pobrskati po arhivu, da sem našla tole objavo.
    Včeraj sem končno preizkusila zgornji recept. Družinsko smo lizali prste. Vsak samo svoje seveda.
    Odličen recept! Super stran za dobre ideje :)

  • 23. Muki  |  2.03.2009 ob 11:01

    Muki

    @mlekarca, no fino, da ti je ratalo. Počasi bom moral tudi sam kakšno reprizo tega recepta narest. Sem že pozabil kako fino je. :)

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM