Deliverance

7.06.2008

Srečal sem ga na izhodu iz trgovine oblečenega v modre delavne hlače in razvlečeno reklamno majico neke pivovarne, rahlo trhljenega in krepko porejenega.
Iz ust mu je prihajal v pozdrav dobrodušni bariton, podkrepljen z ubijalsko pijandursko sapo s katero bi menda lahko zatiral tudi veliki mrčes.
Videti je bilo, da je v blagi zadregi nalezljivega tipa, ki se je v momentu prenesla tudi name.
Sem namreč eden tistih oslov, ki jim postane neprijetno ob zadregi drugih.
Renično se mi je mudilo, tako da sva dejansko izmenjala samo nekaj vljudnostno površinskih in že sem se kipal v avto in že razmišljal kako mi nikakor ni bilo usojeno tega človeka spoznati bolj podrobno, bolj osebno in ali sem si tega sploh kdaj resnično želel.

Rekli smo jim hribovci. In mišljeno je bilo dejansko malce do bolj zaničevalno. Uradno so bili vozači, kar naj bi se slišalo lepše, v resnici pa jih je samo označevala kot drugačne in kakašne posebne koristi od leporečja menda niso imeli.
Bili so izključno moškega spola in to me zdaj, ko o tem razmišljam, mimogrede malce čudi.

V razredu smo imeli dva. Prvi velik, rdečelas, kodrast in pegast. Drugi, majhen debelušen, rdečeličen, ravnih rjavih las v katerih si lahko občasno ugledal ostanke poljskih trav.
Bila sta redkobesedna, resna in kot se spomnim povečini ves čas bolestno zaspana.
Ko sta v zanosu sem in tja naglo spregovorila, jima je iz ust običajno prihajalo nerazumljivo momljanje, kot da bi se jima v ustih skrival cel piščanec.
Posebnost obeh je bilo tudi nelogično ali nenavadno oblačenje, ki je večinoma mejilo na komedijo.
Običajno sta gonila kariraste “resne” hlače naključnih dolžin likane na multipli rob.
Ob posebnih priložnostih sta se prikazala v prozorno tankih belih srajcah, ki so ju delale še bolj drugačne in bedaste ter še bolj opazne kot sta si menda sama želela.
Oba sta bila tudi vedno brez šolskih copat in manjšemu so nogavice običajno lezle s stopal in prazno opletale pred prsti.
Tudi telovadne opreme nista imela in v kratkih hlačah jih nisem videl svoj živi dan.

Družbo sta si delala povečini sama in iskreno povedano, na videz sčasoma delovala povsem samozadostno.
Pa, da ne bo pomote, komunikacija je seveda obstajala, vendar samo na nekem površinskem, vedno pokroviteljskim in pretežno enosmernem nivoju.
Imela sta nekakšno državo v državi, ali bolje rečeno začasno karanteno, menda ne po lastni izbiri, ali malce pač.
In tako, vse dokler se nismo nekega dne dokončno razšli…

Manjšega sem nato prvič srečal na deseti obletnici valete, ko se je na začudenje vseh, vizualno popolnoma nespremenjen, prikazal na srečanju in za trenutek, kasneje postal celo nekakšna zvezda večera.
Molče je brzinsko tolkel špricerje in se sramežljivo smehljal, po nekaj urah celo sem ter tja povedal kakšno lovsko.
Nekajkrat je tudi nenadno s pestjo klepnil po mizi, da so bližnji prašičje zacvilili in se zbali za svoje mastne riti, nato pa rekel…aaa… bomo…alll… ne bomo…
Kasneje je v nekem trenutku tako resnično neopazno izginil, da menda še sam ni vedel kdaj in kam.

Veliki “come back” je tisti večer doživel v poznih jutranjuh urah, ko se je čudežno pojavil v ženskem stranišču, kjer ga je našla ena od bivših sošolk in nas o tem v solznem smehu seznanila.
Ležal je na tleh stranišča ob školjki, in straniščni papir, ki se je iz držala vil navzdol proti tlem, mu je delno ovijal glavo, se motal okoli vratu in se iztekal nekje na roki, ter za tiste z bogato domišljijo, dajal vtis nekakšne neizgotovljene, ponesrečene mumifikacije.
Brezbrižno se je pajsal v lastnem soku, obložen z izvrženimi na pol prežvečenimi kosi prekajenih klobas in krompirja in izgledal…menda žalostno…ali…kaj jaz vem…morda smešno.

Pijansko razigrana druščina ga je smeje se zvlekla ven, ga osvežila s hladno vodo, ga malce popedenala in ko se je malce ovedel ter se pričel prestrašeno smehljati, odobravajoče spodbujala in trepljala po ramenih.
Videti je bilo, kot bi ga vzeli za svojega in sebi enakega, kot da se je vrnil davno izgubljeni zatajeni sin.
Celo svojega dela zapitka mu ni bilo treba plačati in ne bi se čudil, če bi izvedel, da je imel drugi dan v denarnici več denarja, kot ga je tisti večer vzel s seboj.
Druščino je s svojim kozlanjem dobesedno fasciniral.
Ekstra zanj je v stranišče, na krilih omamljenih, celo priplaval prelivajoči se glažek hladnega špricerja…
Desetletnih odpustkov in blagoslova zbranim, navkljub, se mi zdi, velikim pričakovanjem množice ni podelil in tudi solze radosti niso dočakali. Le zadovoljno je rignil, se bedasto nasmehnil in to je bilo tudi vse.

V smehu so ga na rokah dobesedno ponesli v taksi, obilno otovorjenega s frazami: faca, model in tis ta glavn. Se mu svinjsko dobrikali ter govorili o njem še nekaj časa za tem, ko je že odšel, kot da bi ravnokar presegel samega sebe in vse nas…

Tudi tisti večer o njem nisem izvedel popolnoma nič, kar je na žalost ali srečo (nisem si povsem na jasnem) ekvivalent temu, kar sem o njem vedel tudi prej.

Spraševal sem se koliko smo vplivali na njegovo osebnost z ignorantskim, zaničevalnim odnosom in ali bi lahko vse skupaj morda izpadlo tudi drugače?
In preden si razjasnim o čem bi hipotetično sploh lahko govorila in kam bi bolj konkretno druženje oba pripeljalo, mi misli preglasijo besede enega od navzočih sošolcev…
Besede, ki so mi tisti večer, še dolgo za tem, ko je famozni Hillbilly že zapustil prizorišče in poniknil v nadaljnjo, desetletno anonimo, zvenele v glavi…
“Ej, folk a kdo ve, kako je modelu sploh ime?”

V bližnjem neonesnaženem gozdičku si naberite dišečih bezgovih cvetov iz katerih boste pripravili osvežilen bezgov sirup, ali pa v testu ocvrte bezgove cvetove.

Recept:
1,5 litra sirupa
(do 5 lit. redčenega soka)

Bezgov sirup

25 bezgovih cvetov
1 kg sladkorja
1 liter vode
4 limone (ne škropljene)

Priprava

V vodo stresite sladkor in kuhajte do vretja. Ko zavre kuhamo še 5-10 minut, da se malce zgosti. Ohladimo do mlačnega. V mlačen sirup narežemo 1 limono z lupino vred in dodamo še 25 očiščenih bezgovih cvetov brez zelenih pecljev. Pustimo stati od 12-24 ur, nato pa sirup precedimo skozi gosto cedilo ali gazo. Na koncu dodamo še sok treh limon oziroma po okusu.
Sirup redčimo v poljubnem razmerju z vodo. V kozarec dodamo kocke ledu in rezino limone.
Žličko ali dve ga lahko dodamo tudi v kozarec ohlajene suhe penine.

Recept:
4 osebe

Ocvrto bezgovo cvetje v testu.

3 jajca
15 dkg moke
8 večjih bezgovih cvetov s peclji
1 dcl vode(oz. po potrebi)
akacijev med(ali bezgov sirup)
sladkor v prahu
sol, kristalni sladkor

Priprava

Rumenjake ločimo od beljakov. Iz rumenjakov, moke, žličke sladkorja, ščepca soli in vode naredimo gladko testo. Beljake stepemo v sneg in jih vmešamo v testo. Cvetove pomočimo v testo in spečemo v ponvi z oljem. Ko namočen cvet položite v ponev, s pecljem potisnete cvet proti dnu ponve, da se lepo splošči in se lepše zapeče.
Cvetove zlatorumeno ocvremo, odcedimo na papirnatem prtiču, posujemo s sladkorjem v prahu in medom ali bezgovim sirupom.

Cvetove ne nabirajte ob prometnih cestah in jih pred cvrtjem ne perite z vodo.Le vizualno jih preglejte in odstranite morebitni mrčes. Sveži cvetovi v zaprti posodi v hladilniku zdržijo tudi 3 dni.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Kuhanje, Sladice, prigrizek Tagi: , , , , , , , , , , , , ,

 

39 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. kamper  |  7.06.2008 ob 21:18

    kamper

    To bezgovo osvežilno pijačo imam pa rad od nekdaj :lol:

  • 2. black  |  7.06.2008 ob 21:44

    Men se ob bezgu te dni ene druge ideje valjajo po glavi, ki niso ravno klasičen sirup, vsaj ne sam po sebi… nič ne povem, bom pokazal :)

    Lahk pa namignem: je mešanica obeh napisanih tehnik, kako obdelat bezgove cvetove – pa če slučajno kdo ni vedel, po angleško se bezgu reče “Elderflower”, pogruntavščina zadnjih dni …

  • 3. Anonimnež  |  8.06.2008 ob 02:09

    šebesaaaaaa njami! :D

    pa tole, pečeno tako njami zgleda

  • 4. vale  |  8.06.2008 ob 09:14

    Bezgov sirup naravnost obožujem, medtem ko pečenega bezga ne, ampak tvoje slike so tako fantastične, da so se mi tudi ob njem pocedile sline …

  • 5. M&M  |  8.06.2008 ob 09:29

    okol cvrtja ne bom nič, saj ti je že zadnjič verjetno postalo jasno, da mi ne gre dol :)

    zgodbica je svetovna, fotke pa itak! hmmmmm, dobila asociacijo na Pa čeprav ni zmeraj kaviar. :)

  • 6. Muki  |  8.06.2008 ob 12:52

    Muki

    @kamper, ej tud jaz jo obožujem. Fino je, ko se ti neki memorirani okusi iz otroštva, po dolgih letih realizirajo.

    @black, ja tudi meni se marsikaj napleta po glavi. V planu imam realizirati bezgov sladoled, vendar ne za objavo.
    Ajde dej objavi to čudo, me pa res firbec matra.

    @anonimnež, ti samo uživaj…. no drugič kot ime lahko vpišeš vsaj eno črko, da se ne bo popala moja ikonca. tenks

    @vale, hvala hvala, me veseli, da so ti všeč.

    @M&M, ja popolnoma te razumem,
    Glede asociacije in kaviarja pa…mislim, da ti je nekaj besed pobegnilo… vendar sam ne znam dopolniti stavka.

  • 7. M&M  |  8.06.2008 ob 13:02

    :) ne, nič ni pobegnilo, le avtor mogoče: J.M.Simmel

  • 8. black  |  8.06.2008 ob 15:21

    Bom probal, prot večeru, med fuzbalom bom mel mogoče mal časa :)

  • 9. Muki  |  8.06.2008 ob 16:19

    Muki

    @M&M, aha zdaj mi je jasno. Žal dela ne poznam in nisem znal povezat. Je za prebrat?

    @black, med fuzbalom? Se hecaš? Med fuzbalom je čas za pohane piške in filanje hladilnika s svežimi zalogami pira. :) ;)

  • 10. black  |  8.06.2008 ob 19:40

    Ja, sem ugotovil, da je kar naenkrat plac samo za scat in vzet nov pir iz hladilnika. Ker mi je prvi poiskus se izjalovil, ti lahko izdam skrivnost.

    Souffle z bezgom / Elderflower souffle

    Standard recept za souffle, sam da sem ga posladkal s sirupom, in vmešal za ene 2 vejice cvetja.

    Izjalovil se mi je pa poiskus, ker sem dal verjetno preveč moke notr, al pa preveč masla, pa se niso dvignil tko kot bi se moral…

    Bo trajal neki časa, preden se bom spet souffleja lotil :)

  • 11. black  |  8.06.2008 ob 20:29

    Erm premal masla :) … al pa preveč vlage od sirupa.

    Sufle je kruta gospodična, tko kot makroni :D

    … sam manj jajc porabiš

  • 12. Muki  |  8.06.2008 ob 21:42

    Muki

    @black, ja po tistem pomarančnem z jajčno kremo bi sklepal, da si profi. :)
    Drugače pa super ideja. Tega nam manka.
    Rade volje bi ti dal kak uporaben namig pa sufflejev žal ne obvladam. Tolaži se s tem, da suflejčki delajo sive lase tudi ober-super-duper chef-om.

  • 13. black  |  8.06.2008 ob 22:53

    Tisti je bil res perfect, tud padel ni preveč. Teli danes pa niso preveč dobr zrastl, pa pol še padl dodatno …

    Vidš, pr sladicah mi ravno to ni všeč, kot si že pr makronih rekel. Vsako zadevo rabiš pazit, vse rabiš bit pikolovski, stehtat vsako stvarco, sploh ne moreš več trdit, da kuhaš po občutku, ko pa vse rata tolk kompliciran :)

    Pomoje je bila kombinacija vlage (sirup) in prevelika količina moke problematična.

    Problem je v tem, ker si predstavljam še eno bolj hudo varianto te sladice, ampak ne vem kje bi dobil dehidrator. Pa ko ga bom enkrat dobil, ne vem kje bi dobil bezeg. Post scriptum, a misliš, da bi bezeg sušen bil v redu za kakšen čaj? Faktor grenkobe, če zmelješ sušen bezeg potem v prah?

    http://chadzilla.typepad.com/chadzilla/2008/02/a-life-cycle-1.html

    Neki kar me je fasciniral pred časom :)

  • 14. M&M  |  9.06.2008 ob 08:29

    M&M

    Muki, ja, je vredno branja.

  • 15. Muki  |  9.06.2008 ob 08:45

    Muki

    @black, vidim, da se stoprocentno posvetiš zadevi.
    Bezgov čaj seveda obstaja in tudi sušeni cvetovi bi menda ohranili nekaj arome. Mislim pa, da se dela predvsem iz bezgovih jagod. V bistvu pa se glih ne spoznam.
    Hja dehidrator, kaj pa vem. Pomoje je to bolj primerno za kake zeliščarje.

    @M&M, mogoče ob priliki preberem.

  • 16. anka  |  10.06.2008 ob 00:14

    mmmm, kako je pa pohan bezek dooober. :D Zdajle bi tole jedla, škoda ker je že toliko ura. :-(

  • 17. Muki  |  10.06.2008 ob 08:16

    Muki

    @anka, zdej pa v hosto, druzga ti ne preostane. Mimgrede lahko nabereš še košaro svežih motivov. :)

  • 18. anka  |  12.06.2008 ob 15:42

    seveda :D
    ps: a sem za lipo že prepozna? Lipov sirup, pa to. Mi je boljši kod bezgov, bolj osvežilen ;) Postopek je enak.
    Moram it malo v bero, takoj ko bo čas.

  • 19. Muki  |  12.06.2008 ob 15:48

    Muki

    @anka, hja pomoje nisi pozna, prej zgodnja (cvete julij, avgust). Drugače pa, nisem še sprobal te zadeve, ker nisem glih nek strašen zeliščar. :)

  • 20. anka  |  12.06.2008 ob 15:56

    Ma nabereš cvetove lipe, dokler cvetijo (so cvetki še lepi) in narediš isto, kot bezgov sok. 25 cvetov na to razmerje, ki si ga že opisal. To je vsa umetnija. Res je dober sok. ;)

  • 21. GRiSON  |  12.06.2008 ob 17:22

    GRiSON

    Zgodba tvoje mladosti, hehe, dobro si to sfural skupaj, verjetno bi se dalo še kaj zanimivega zapisati. Jao, tudi mi smo bili modeli, poštirkani na rob, t’slabi smo še najboljše prikrmarili skozi življenje. Kakšen procent od njih, pod pritiskom sistema se ga je tudi zapilo. Eden izmed njih je bil tudi znani Ljubljanski klošar.

    Muki, imaš konkurenco, Vladki sirup in cvrtje z bezgom tudi enkratno uspeva. Letos smo celo poskusili z ocvrtim cvetjem akacije. Super, nekoliko drugačen okus, poskusi še to.

  • 22. black  |  12.06.2008 ob 23:38

    FYI, mal smetane segrej, pa dodaj kr lepo količino tega sirupa (cca 15 žlic na pol litra smetane, npr), pa mal razstopljene želatine, za eno panna cotto :)

    Morm priznat da mi je kr všeč, sam ugotovit moram, s čim zna dobr it. Opažam, da se je začela sezona borovnic,… mejbi đast mejbi.

    Pridno kuhaj :)

  • 23. Muki  |  13.06.2008 ob 08:37

    Muki

    @anka, hvala za recept, bom probal, seveda, če mi uspe kakšno lipo najti. :)

    @grison, ma ja, dalo bi se še marsikaj povedat…
    Mater, tega bezga se bomo vsi nažrli do amena. :)

    Akacije še nisem probal. V bistvu sploh ne vem kako zgleda. :) Pa…a ni to bolj primorska rastlina?

    @black, huh, dobra ideja mater. Žal mi je sirup že pošel. Zgleda, da bo treba v novo bero. :)

    Mimgrede, zjutraj so tvoje fotke rolal na SLO2. Čekiral sem teletekst pa pol to vidim(znam te po sufleju brale) Zdej si znan avtor. :)

  • 24. black  |  13.06.2008 ob 19:27

    Vem to glede fotk. Mi je že en kup ljudi to omenilo :)

    http://www.rtvslo.si/blog/black/bezgova-panna-cotta/11753

    Moram priznat, okusno :) Še monitor bi polizal, vest mi pa ne dovoljuje, da bi pojedel še tiste dve panna cotti, ki me čakata v hladilniku.

  • 25. GRiSON  |  14.06.2008 ob 07:23

    GRiSON

    Muki, prav zaprav drevo akacija raste povsod po svetu, na Tajskem so drevesa velika tudi do 30 m visoko. Akacija je sicer pri nas že odcvetela, pri meni jo imaš v dobrem naslednje leto. Lahko pa prideš k nam na čaj iz njenega cvetja. Ko boš imel namen priti na obalo.

  • 26. Muki  |  16.06.2008 ob 08:04

    Muki

    @black, dobra ideja super realizacija!

    @Grison, hvala za povabilo, če me pot zanese ti javim. Pa hvala za pojasnilo.

  • 27. Alain  |  16.06.2008 ob 09:22

    Matr, če bi pisatlni tko pisal…zanimiva zgodba, ki vsebuje še recept in povrh še spektakularne fotke… eh ja …pol se pa zbudim.
    Še eno “tehnično vprašanje”: Kje nabirat bezeg, da ni oporečen (izpuhi, scalnica itd.)?

  • 28. Muki  |  16.06.2008 ob 13:18

    Muki

    @alain, hja, jaz sem pičil v bližnji gozd, kjer sem ob robu našel nekaj teh lepotcev, toliko neoporečnih kolikor je na splošno neoporečen naš zrak.
    Glede na višino bezga pa boš poscane, res bolj težko našel. :) :)
    Ne na biraj ob cestah to je pomoje osnova.

  • 29. Alain  |  16.06.2008 ob 13:23

    No ja … kad sam bio mali smo tekmoval komu više nese ;)
    Tnx za info….bom malce višje ležeče nabiral.

  • 30. GRiSON  |  17.06.2008 ob 06:41

    GRiSON

    Muki, vsekakor le pridi, vrata so vedno na široko odprta. Ponavadi nisem daleč stran od hiše. Če le vreme dopušča se kratkočasim na ranču in pulim plevel :D .

  • 31. zdravje  |  17.06.2008 ob 16:12

    Muki,

    ….“Ej, folk a kdo ve, kako je modelu sploh ime?”
    Madonca, ta je pa dobra!? Se je kar mal za zamislit . ……
    Res so lepe fotke, čeprav mi ocvrto bezgovo cvetje ne gre rado dol :-)
    Recept za sirup sem si vzela, hvala zanj. Bom probala enkrat po tvojem receptu naredit.
    Ja receptov za bezgov sirup je gotovo več, jaz ga delam po tem: 30 cvetov, 3 l prekuhane, ohlajene vode, 30 ur pustimo stat……

  • 32. Muki  |  18.06.2008 ob 07:52

    Muki

    @zdravje, ja obstaja množica variacij, ki se razlikujejo le po malenkostih in mislim, da so po večini vse uredu. Seveda pod pogojem, da nam okus po bezgu sede.

  • 33. kristjan  |  18.06.2008 ob 16:41

    Živjo

    Jaz sem naravnost nor na bezgov sirup. Ker sva se letos s punco 1. lotila priprave bezgovega sirupa in je poizkus propadel po celi črti upam na pomoč.

    Priprave 12l bezgovega sirupa sva se lotila takole:

    -15 cvetov/liter
    -3 limone/liter
    - cca 2g citronske kisline/l
    - 1kg sladkorja na liter

    Vodo s sladkorjem (razmerje 1:1) zavreš, da se sladkor stopi, nato daš notri cvetove in rezine limone. Vse skupaj sva namakala cca 3 dni. Z gazo prefiltrirano tekočino sva napolnila steklenice čisto do vrha (da ni bilo nič zraka) in jih nato zaprla. Ko se je sirup shladil, sva ga dala v hladilnik.

    Pred polnjenjem steklenic sva dala steklenice v pečico, kjer sva jih cca 10-15 minut grela na 100 stopinj. Zamaške sva prekuhala v vodi. Sirup s katerim sva polnila steklenice je bil sobne temperature, zato so bile steklenice po končanem polnjenju le še tople.

    Upam, da mi kdo pojasni kaj sva zafrknila. Po cca 3 tednih sva ves sirup zlila stan, ker nama je namreč zavrel. Odpiranje steklenic je bilo namreč zelo podobno odpiranju šampanjca. Skratka, upava na kakšen nasvet, saj probava mogoče letos še 1x.

  • 34. Muki  |  19.06.2008 ob 08:38

    Muki

    @kristjan, ja to je problem pri vseh sokovih domače izdelave.
    Sam ga ravno zaradi tega razloga delam manjše količine, da poide še preden zavre.
    Strokovnjak seveda nisem, vem pa, da se vretje lahko prepreči z prekuhavanjem že pripravljenega soka neposredno pred vlivanjem.
    Vročina namreč ubija kvasovke in morebitne bakterije. 20 minut pri 90 stopinjah bi moralo biti dovolj. Koliko s tem izgubimo na kvaliteti ne vem.
    Pripomore pa lahko tudi dokaj vroče vlivanje v steklenice in hramba v temnem in hladnem prostoru…

  • 35. kristjan  |  20.06.2008 ob 10:46

    Hvala. Verjetno je to res edina varianta.

  • 36. drmagnum  |  28.06.2008 ob 08:59

    drmagnum

    Ja danes je problem, kje nabrati cvetove bezga. Tam, kjer praviš, da naj ga ne bi, pa je pri nas najlepši.

  • 37. GRiSON  |  28.06.2008 ob 09:18

    GRiSON

    Drmagnum, če prideš k nam, dobiš najboljše cvetove, samo, mažalost je že odcvetel, lahko pa nabereš plodove, ki so tudi uporabni za bezgov sok.

  • 38. GRiSON  |  28.06.2008 ob 09:21

    GRiSON

    Muki, Vlatki sok nikoli ne zavre, je dober čarovnik :D .

  • 39. Muki  |  4.07.2008 ob 08:49

    Muki

    @drmagnum, ja to kar praviš je povsem res. Največ ga žal raste ob zaprašenih cestah.

    @grison, hehe menda res ja.
    Mislim pa, da v bistvu, preprosto obvlada stvar.

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM