Moj boj

29.04.2008

Ta objava bi morala govoriti o nečem povsem drugem. Govoriti bi morala o rdečih češnjah, o Mrletu in meni. O otroštvu in poletju, o prijateljstvu.
Izbral sem recept, ki naj bi zgodbo spremljal in pripravil sestavine, ki so potrebne za utelešenje izbranega peciva z znano zvenečim imenom, Macarons (fr.).
Zavajajoče ime seveda nima nič skupnega z makaroni oziroma testeninami.
Po sestavinah in postopku izdelave bi jih uvrstil med nezahtevno pecivo, ki naj bi ga brez težav pripravil tudi popolni aberveznik.
Narejeni so, oh kako preprosto, iz samo treh sestavin. Sladkor, beljak, mandlji, plus poljubni nadev. Skorajda ponižujoče za relativno izkušenega mazača.
Tu pa se preproščina, videno-pričakovanega, nepričakovano, magično zakomplicira in izsili, da se odločim spremeniti spremljajočo objavo oz. tekst ter tokrat pišem – samo in konkretno izključno exkluzivno – o objavljenem receptu.

V takšni-francoski-obliki jih pri nas ne poznamo in tudi videl in jedel jih še nisem v naših krajih.
V polovični različici-brez polnjenja-jih ponuja naša draga Felicita K. v eni od svojih knjižnih izdaj pod imenom makroni in to je seveda tudi vse kar sem o njih izbrskal pri nas.
Torej, bodite makroni. Čokoladni makroni.

Nastanek in ime izbranega posladka naj bi po nekaterih podatkih prihajalo iza zidov enega od italijanskih samostanov in sega v dalnje leto 1792.
Prvotna oblika se je seveda razlikovala od danes znane in razširjene in je bila bolj sorodna Amarettom, osnovne sestavine pa so ostale praktično nespremenjene do današnjih dni.
Veliki remake prvotnih samostanskih makronov so okrog leta 1930 naredili seveda francozi.
Če smo še bolj natančni, za današno obliko je menda kriv francoski slaščičar Pierre Desfontaines, ki jih je v takšni obliki, takrat prvič ponudil v čajnici in slaščičarski delavnici Ladurée.
Dva ovalna mandljeva piškota je združil v sendvič, polnjen s slastno čokoladno kremo imenovano, ganaše.

Z inovativno obliko in polnjenjem je Desfontaines na strežaj odprl vrata bolj pogumnim in makroni so iz osnovne bež barve, explodirali v mnogih barvah in še več okusih.
Seveda so postali francosko tradicionalno pecivo in se do danes, po zaslugi pariških slaščičarjev, razširili v vse svetovne prestolnice od Londona do Tokia.
Najbolj znan pariški izdelovalec je seveda sloviti Pierre Hermé, čigar izdelki so postali malodane kultni, njegova kuharska knjiga pa ne sme mankati ob vašem kuhinjskem pultu.
Potem je tu še londonski maher Paul Boulangerie, tokijski Joël Robuchon ali pa zadnji preostali Manhattanski, luksuzni, Fauchon.
Skratka z njimi se baše celi svet in zakaj se ne bi koneckoncev tudi jaz, ali mi?

Prva težava, ki me je doletela, je dobesedno obilje receptov, ki se razlikujejo po tehnologiji in različnih variacijah-razmerjih sestavin.
V drugo se pojavi še množica diskretnih svaril o grozoviti težavnosti izdelave makronov, ki pa sem si jih tolmačil, kot javkanje nesposobnih diletantov, ki o kuhi in peki nimajo niti najmanjšega pojma.
In sem preletel celi svet-splet in kukal na stranice znanih kuharjev ter za nasvete baral najbolj znane svetovne food blogerje.
Prevdarno sem izbral prvi recept, ki je bil podkrepljen še z zelo prepričljivimi fotografijami brezhibnih makronov in začel.
In končal, neuspešno..
Seveda se ni zgodilo prvič. V preteklosti mi je kak recept izsilil tudi do pet ponovitev.
In sem krivdo zvalil na recept in lažnivega pacača, ki si je tako lažniv recept sploh drznil objaviti.

Pa sem brskal dalje in se odločil za drugega.
In je bil rezultat drugega identičen prvemu.
Seveda je bil resnično ničelno klavrn, kar me prisili, da zadevo vzamem skrajno-dosledno resno in seveda še bolj natančno.
Tretji recept se konča v prvem poiskusu enako kot prva dva, vendar se ga odločim še enkrat ponoviti, zaradi možnosti pri odstopanju pri temperaturi peke.
Četrti polom.

Četrti recept sem iskal deset dni. Z natančnostjo navodil in fotografijami celotnega postopka me dokončno prepriča in mi da nov zagon.
Zdejle bo, zdejle pa bo…
Padec pete “reublike” je bil skrjno boleč in ponižujoč, začela mi je padati morala.
Na tem mestu se odločim, da bom zadevo speljal do konca pa če bo to zadnja stvar, ki jo bom naredil v svojem življenju in jo objavil na spletu.

Peti recept sem iskal šest dni in že je kazalo, da se bo objava malce zavlekla.
Ponavljal sem ga trikrat in enkrat celo doživel polovični uspeh.
Makron se je dvignil v višave po natanko treh minutah in vseh pravilih, se v osmi minuti sesul sam vase, vendar vseeno obdržal obliko s klasično “nogico”, kot se za pravilno izdelan makron spodobi.
Osmi delni polom s pridržkom.

Začnem razmišljati, da bi vzel teden dni dopusta in nasprotnika dokončno fino-slastno diskretno “zaklal” in zmagal ter za vedno končal to poglavje.
Četrti teden me žena ob odhodu v trgovino vpraša, če kupi kilo mandljev in 60 jajc za naslednji mesec mojega boja. Odgovorim pritrdilno.
Od enajstega poiskusa dalje spim slabo in zdi se mi, da razmišljam in sanjam samo še o makronih.
Obsesija.

Po dvanajstem neuspehu si obljubim, da v življenju več ne poskusim mandljev in istočasno iz neznanega razloga pričnem sovražiti Francoze.

Mesec je okoli. Porabil sem dve roli peki papirja 2,2 kg mandljev, več kot 5 kg sladkorja in jato jajc. Napredka ni.

Poiskus številka, xx. Po dveh minutah se čokoladni makron dvigne na delovno višino in po 6 minutah še stoji. Temperatura pečice 175 stopinj.
Program “goli ventilator”. Sobna temperatura 22 stopinj. Zračni pritisk 1015 mb in raste.
Vreme, sončno 17 stopinj, vlažnost ozračja 85%
Sedma minuta… nervozno hodim po stanovanju in se nato naglo vračam k pečici ter pogledujem skozi steklo v “sarkofag”.
Temperaturo spustim na 160 stopinj in upam v najbolje.
Osma minuta… makron izgubi četrtino višine, vendar še ni v smrtni nevarnosti.
Deveta minuta…padla je odločitev. Odprem pečico in makrone položim na dnevno svetlobo. Stojijo…še stojijo…obstojijo.
Končno mi je uspelo. Vsaj za silo. Zakaj? Ne bi vedel. Se mi niti ne sanja. Ne sprašujte me. Pojma nimam. Višja sila.

Bili pa so resnično slastni. S tisto hrustljavo krhko skorjico in mehko sočno sredico so nas vse navdušili. Kraljevsko! Francosko!
Pospravili smo jih v pičlih petnastih minutah.
Je bilo vredno? Mislim da. Sicer ne samo zaradi okusnega peciva…v tem je bilo nekaj več, menda mnogo več.
Preiskusite se.

Za osebe s trdnim karakterjem :) . Čokoladni makroni (Macarons) polnjeni s čokoladno ali karamelno kremo.

Recept:
do 20 sendvič makronov

180 g sladkorja v prahu
110 g mletih lupljenih mandljev
25 g kakava
95 g beljaka
45 g kristalnega sladkorja

Sol in par kapljic limoninega soka(predvsem psihološki učinek :) )

Priprava:

Beljake stepemo in vmešamo kristalni sladkor, ščepec soli in nekaj kapljic limoninega soka.
Mandlje fino zmeljemo in zmešamo s sladkorjem v prahu ter dodamo kakao.
Mešanico mandljev in sladkorja nežno vmešamo v stepen beljak.
Na peki papir nabrizgamo kupčke v velikosti večje češnje in počakamo, da se sploščijo in malce posušijo (15 minut). Pečemo pri temperaturi 160 stopinj, 10 do 15 minut.
Ohladimo na pekaču preden jih odstranimo. Polovičko namažemo s poljubno kremo, pokrijemo z drugo ter rahlo stisnemo (sendvič).

V primeru, da želimo obarvane makrone, uporabimo živilske barve ali sadje z močno barvo (maline, borovnice) kakao pa izpustimo!

Čokoladna krema:
100 g kvalitetne temne čokolade (75% kakao del)
100 ml sladke smetane
30 g masla

Priprava:

Čokolado nalomimo na majhne koščke. Smetano in maslo segrejemo ter takoj vmešamo čokoladne koščke in dobro premešamo.
Ohladimo na sobno temperaturo. Pokrijemo s gospodinjsko folijo in čez noč postavimo v hladilnik.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Sladice Tagi: , , , , , , , ,

 

54 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. zdravje  |  29.04.2008 ob 18:42

    Bravo! Čeeeeeestitke!!!!! Vztrajnost je zares lepa čednost in tebi je zagotovo ne manjka! Ni kaj, hrabro si se držal in ZMAGAL! :-)
    A veš, da sem slutila, da se nekaj “peče”, saj se mi je zdelo nemogoče, da bi pozabil na nas “čakajoče” ;-)
    Ja, ni kaj, dobro si ugnal tele maronije! Ups: makronije :-)

  • 2. Muki  |  29.04.2008 ob 19:26

    Muki

    @zdravje, hvala, hvala. Upam, da kaj takšnega ne doživim več. Smrt makronom!

  • 3. pikicavelika  |  29.04.2008 ob 21:23

    pikicavelika

    Čokolaaaadaaaa. Veliko čokolade. :lol: Tile tvoji makroni kar vabijo… Ampak raje ne grem sprobat. Danes ne. Preveč ponesrečenih zadevščin je danes prišlo iz pečice. Mogoče pa jutri. :wink:
    Mimogrede, a si kdaj razmišljal, da bi blogerje na poskušino povabil? :wink:

  • 4. Storyteller  |  29.04.2008 ob 23:42

    Ajoj, če je vsaj pol zapisanega res, potem bo bolje, da se ne lotim peke. Čeprav izgledajo tako slastno… Mamijo, očarajo. Joooj… Se pridružujem mnenju pred seboj, če se obeta pokušina sem zraven :-D

  • 5. black  |  29.04.2008 ob 23:53

    Obljubim, iz principa, to bom naredil :)

    Pa tud če traja en mesec… dopusti, je za razumet.

  • 6. GRiSON  |  30.04.2008 ob 07:44

    GRiSON

    Muki, ti pa ne odnehaš zlepa, vsekakor tvoje lepa lasnost. 7 : 0 zate, bravo :D .

  • 7. Muki  |  30.04.2008 ob 14:05

    Muki

    @pikicavelika, mogoče ti pa rata v prvo? Sej veš tisto o začetniški sreči ane. :)
    Glede pokušine pa, hja, glede na to, da mi paše anonimnost ni izvedljivo.

    @Storyteller, polovica je sigurno res, prisežem. :)
    Če se ti ne da pečt pa skoči do Pariza, pomoje bi bilo ceneje in hitreje. :) :) Ampak čist res!

    @Black, priporočam, da najprej vpiješ nekaj svetovnospletnih makronmaher blogov. Sem pa prepričan, da bodo svetski, ko jih skužiš.

    @grison, ma res ne vem kaj me je pičl. Mar bi vse skup pustu pa naredu kaj bolj kulturnega, ampak kar je je. hehe

  • 8. Tjasa  |  30.04.2008 ob 14:14

    To ni fer.
    Po prvem poskusu sem si zaprmej prisegla, da je to bil tudi zadnji. Polomija niti od daleč ne opiše tistega, kar je od wanna-be makronov ostalo na mojem peki papirju.
    Zdaj mi pa vlivaš upanje, ali kaj?

  • 9. Muki  |  30.04.2008 ob 14:56

    Muki

    @Tjaša, ne ne, čisto pravilno si se odločila. Ne lotevaj se jih več. Too complicated, se strinjam. :)

  • 10. M&M  |  30.04.2008 ob 15:11

    pa ka si ti ja nor! vsi okol mene pravjo da imam zajebano voljo, ampak tole je pa tu mač. na-a. ampak, vsaka ti čast :)

    živela Francija :-)

  • 11. M&M  |  30.04.2008 ob 15:13

    sam, bemo mast, mogoče pa si premislim. viš, to je pa radovednost…

  • 12. pikicavelika  |  30.04.2008 ob 15:59

    pikicavelika

    @muki: haha. :lol: mogoče jih se pa spravim pečt- nekej se beljaki po hladilniku valjajo. če bodo ratal se bom na dolgo in široko hvalila naokol, če ne bom pa poniklna. :mrgreen:
    pa ni nujno, da se vidimo. veš hitra pošta je bila že dolgo časa nazaj izumljena. :wink:

  • 13. Lolek  |  30.04.2008 ob 16:04

    itak da boste v družbi požrli takšen masterpis :) Hitre pošte pa so vedno presenetljivo hitre, skoraj so mi bolj všeč, kot taksiji.
    Dobrota brez sirote nikamor in tako je tudi samota obsedela doma. Konec koncev gre za to, ali Evropa sploh hoče biti združena in socialno kompatilibilna. mogoče je vse skupaj le test za zdravnike, da stestirajo najnižjo sloj in se zopet spuntajo, ko bo dvig najnižjih plač presegel revolucionarne tri procente.

  • 14. Muki  |  30.04.2008 ob 17:14

    Muki

    @m&m, sam pomoje ni ne radovednost ne trdna volja ampak en velik nalašč !

    @pikicavelika, če se ti po hladilniku valjajo beljaki pomeni, da je čas, da jih vržeš stran in nič drugega. :)
    Poštarjem ne zaupam, ker vedno zvonijo samo dvakrat. Dokaj nezanesljivo.

    @Lolek, ja, sevanje temne snovi bi dejansko znalo biti problematično, to je rekel že Niels Bohr.
    Glede segrevanja oceanov in njih vpliva na življenski prostor akvarijskih ribic, pa se popolnoma strinjam s teboj. ;)

  • 15. drmagnum  |  30.04.2008 ob 18:41

    drmagnum

    Čestitke. Važno je da si se “dokopal” do rešitve. S tem si nam prihranil razočaranja, če bi se priprave Makronov lotili pripraviti tudi sami. Če dovoliš, bi si tvoj recept shranil.

  • 16. black  |  30.04.2008 ob 22:42

    @muki: glede na to da mi je souffle ratal “izprve, majkemi”, upam, da mi bo tole celo mal boljš :)

    Glede na to da sem naročen na tastespotting RSS (ne priporočam, čist prevelik volumen materiala) in je šlo prejšnje tedne cel kup teh macaroonov čez rss reader (neke livestrong anti-cancer stuff pomoje, so vsi dajal livestrong zapestnice zravn, verjetno neke vrste humor glede na to kolk mors bit karakterno močan, da ti uspe zadevo dobr narest), mislm da mi vsaj materiala svetskega nebo problem najt. Je pa mal glupo, k so bli vsi neki rumeni pa roza, kot da bi bila glavna sestavina tega barva.

    A sm optimist, al sm optimist? Karkoli od tega, do konca.

  • 17. pikicavelika  |  30.04.2008 ob 23:29

    pikicavelika

    @muki: Ha. Se morm pohvalt. Ratali so. V prvo. in čist nč niso skup zlezl. In ne. To ni začetniška sreča. Preprosto obvladam. :wink: In uporabila sem tiste beljake, ki so včeraj ostali. :D

  • 18. black  |  1.05.2008 ob 10:51

    @pikica, ne verjamem, dokazno fotografsko gradivo prosim! :)

  • 19. Muki  |  1.05.2008 ob 19:16

    Muki

    @drmagnum, ma ja važno, da je ratalo pa tud če ne vem zakaj.

    @black, ala ti vera če ti “obstojijo” v prvo…ampak morajo potem tudi v drugo in v tretje drgač ni nč.
    Ja na barve so pa res mahnjeni. Super špica so zeleni pa roza. Osebno mi barvanje ne sede. No zeleni bi še šli, ker se jih da dobit z vmešanjem praha zelenega čaja.
    Ja zgleda, da si dejansko optimist :) pa sej tko je prav.

    @pikicavelika, ma nakladaššššš. Ampak, če so ti slučajno res…morajo bit brez razpok, pa nogco morjo met, sam tolk da veš. :)
    Drugače pa tko kot pravi black, eno fotko prosmo.

  • 20. pikicavelika  |  1.05.2008 ob 19:30

    pikicavelika

    @black&Muki: Nč ne nakladam. Dejansko so ratal. Sam ni nobenga več. Vse po pomalčkal. :) Se bom spravla jih jutr še enkrat nardit, pa bom slikala. Pa niso imeli razpok. Pa tud nogice ne. :???: sem pa manjše delala. Namenoma, da so bli kot piškotki. :)

  • 21. Muki  |  1.05.2008 ob 19:56

    Muki

    @pikicavelika, potem pa čestitam! Poveš recept? Nogico(zgrbančen luknjičast spodnji del) pa mora met obvezno. :) Drugač je uspeh polovičen.

  • 22. pikicavelika  |  1.05.2008 ob 21:04

    pikicavelika

    @Muki: Hvala hvala. Aplavz prosim. :lol: Čakej to je definicija nogice? Ja to so pa imel. Sem mislna, da je nogica tisto, kar ven štrli na vrhu. :oops: No uporabila sem en dan stare beljake, ki so se valjali po hladilniku. Sem jih stepla in dodala samo 50 g kristalnega sladkorja, malce soli in kapljico limoninega soka. Mandeljne nisem namelela (sestra je nekam odnesla mlinček in ga nisem našla), ampak sem jih kar s pomočjo paličnega mešalnika zdrobila. Potem pa sem pustila malce stat, ker sem začela hkrati kruh delat in na te piškotke čist pozabila. :oops: Zadevca je ratala gostejša. Aja pa tud sladkorja v prahu sem dala polovično količino, ampak sem dala eno žlico več kakava (skupaj 5 zvrhanih žlic; nimam pojma koliko je tehtnica pokazala, ker jaz že lep čas nič več ne tehtam stvari. delam od “oka” in po občutku ;) ). In potlej sem pekla pri 180 stopinjah (samo ventilator) prvo rundo 13 minut pa so se rahlo posedli, drugo sem pa 15 minut. In so bili idealni. Sem pa delala namenoma manjše kupčke, ker sem si zamislna, da bodo kvazi piškotki. Kot npr. veternice. Vmes sem pa daal jagodno-čokoladno kremo in jih pustila stat čez noč, da se je krema strdila. Odličen recept drugače. Kar stopi se v ustih. Drugače pa veliko ljubezni dala noter in je kar ratalo. :D

  • 23. erny  |  2.05.2008 ob 10:03

    Super blog..meni kot ljubitelju fotografije in kuhanja pisan na kožo!!…škoda da sem ga odkril tako pozno..zdej me čaka še veliiik branja :) ..in seveda preizkušanja receptov! BTW..kompozicije na slikah so fenomenalne, tko da ne dvomim o tvojih fotografskih sposobnostih..pa vseeno mi zaupaš s katero kamero slikaš?

  • 24. kamper  |  2.05.2008 ob 19:52

    kamper

    Ma čestitam :lol: nekaj pa ne vem,zakaj se vedno slinim kadar čitam tvoje poste :lol:

  • 25. Muki  |  2.05.2008 ob 21:25

    Muki

    @pikicavelika, zdejle me mora samo še black s svojim uspehom po glavi udart pa se lahko preimenujem v osla. :) Ampak a veš, da sem v enem od receptov naletel tudi na nasvet o uležanih beljakih. Kar se tiče tehtanja pa tudi sam velikokrat mutim kar od oka, čeprav pri sladicah to ni priporočljivo. Skratka bom sprobal tudi tvojo varianto.

    @erny, hvala, hvala za debelo točo pohval. :)
    Fotkam pa s osnovno vstopnim ZR canonom 350D z objektivom 28-80 ali 18-55, na katerega včasih našraufam še makro filter +3.
    Moram pa priznati, da me malce omejuje in bi rade volje prešaltal na kak večji “kaliber”. Pa tud kak makro objektiv bi mi ful sedu dele. :)
    P.S. Predlog. Ofni svoj blog pa bomo kako “strokovno” bolj pogosto počl.

    @kamper, pojma nimam zakaj se ti to dogaja. Samo ne mene krivit prosim, vzroke je iskati drugje. ;)

  • 26. pikicavelika  |  2.05.2008 ob 21:38

    pikicavelika

    @Muki: Ni dvakrat za rečt, da se mi zato, ker ne tehtam zadevc naslednjič ponesrečjo. Jah no. Nisi osel. Daleč od tega no. Sam makroni niso zate. :lol: Lahko da so krivi uležani beljaki, lahko več kakava, lahko grobo nasekljani mandeljni…. Nimam pojma kaj je krivo za uspeh. :wink:

  • 27. mitar  |  2.05.2008 ob 21:58

    Tale tvoj recept sem resnično doživljal travmatično. Približno enaki občutki kot pri gledanju grozljivke. Ali mu bo uspelo ali ne? Ali ga bodo zlobni Makroni pokopali pod svojo težo in nikoli več ne bom bral njegovega bloga.
    Mogoče bi moral vse skupaj napisati v dveh delih, tako bi lahko vsaj navijali zate.

    No iz boja si prišel zmagovalec (to če ne veš zakaj ti je ratalo ni bistveno). Bistveno je, da tega recepta več ne ponavljaj.
    No ironija vsega pa je v tem, da so verjetno tudi vsi ostali “neuspeli Makroni” bili po okuso enako dobri! Kdo na tem svetu pa je oklican da sodi o lepoti? Meni bi bili zagotovo všeč tudi prvi.
    S tvojo zgodbo si me izzval, če mi uspe bom priznal da sem poskusil.

    V nove zmage!

  • 28. Muki  |  2.05.2008 ob 22:36

    Muki

    @pikicavelika, važno da skupaj spacamo en recept s katerim bo vedno ratalo. :)

    @mitar, hehehe, ja no a enkrat in POL ni nič vredno al kaj? In ja tebi ki si čokoladožer, bi bili sigurno majka sicilija. Sicer pa ob priliki ti jih spoham, da vidiš to čudo.

  • 29. GRiSON  |  7.05.2008 ob 07:28

    GRiSON

    Muki, meni je kuhinja užitek, vsake toliko časa prav rad eksperimentiram in naredim nekaj novega. Vendar vsega tega ne bi mogel delati profesionalno. Prav gotovo bi zbolel za fobijo utesnjenega prostora, no ne rečem zunaj pa je prijetno, se da delati :D .

  • 30. Muki  |  7.05.2008 ob 09:52

    Muki

    @grison, ja se strinjam s tvojim mnenjem. Dokler je zadeva hobi se v njej sproščamo in uživamo. Meni je ful fino, ko vidim zadovoljne face ob domači mizi. :)
    Tudi sam, pa ne bi prenesel ambienta profesionalne, vroče, soparne, vreščeče cvrčeče kuhinje. brrrrrr

  • 31. GRiSON  |  14.05.2008 ob 08:42

    GRiSON

    Je pa čudovit občutek, če ti kakšna jed zelo dobro uspe :D .

  • 32. Muki  |  14.05.2008 ob 10:46

    Muki

    @grison, ja drži, tako bi vsaj moralo biti.
    Problem je samo v tem, da se mi vedno zdi, da bi lahko naredil še bolje in nikoli nisem povsem zadovoljen. Sranje skratka. :) :)

  • 33. black  |  16.05.2008 ob 00:20

    Tole se sliš kot da bi se spet spravil delat makrone :)

    No, vsaj industrija prodaje kokošjih jajc ne bo izumrla, več kot bo takih ki padejo na makrone :) … dans sem mal mislil na tele makrončke in pa mojo obljubo. Konec meseca se nevarno bliža, vikende mam pa že zapolnjene.

    Zelo trda se mi piše, če se bom spravil delat tole med tednom :) … sej sliš se, da je hitr, sam nazadnje k sm neki “na hitr” šu delat, sem moral pucat kuhinjo pol dva dni. Stena je bila zelena od grahovega pireja, ki bi bil za eno rižoto, če nebi mikser izpljunil zadevo kot 3 dni star pir. Z živci sm bil čist na koncu, sem hotel že posvojit princip papirnatih krožnikov in spakirat celotno kuhinjo v smetnjak, lažje zamenjat kot pa spucat.

  • 34. Muki  |  16.05.2008 ob 08:01

    Muki

    @black, ne ne tale epizoda je za par mesecev definitivno končana. V bistvu te prosim, da sladic, ki se pričnejo na črko M, ne omenjaš več. ;)

    Pripravljam se na eno relativno izi zadevo, da malo presekam muke in začasni odpor do loncev. Zaenkrat vpijam podatke s spleta in zaprašenih cook book-ev.
    Pa sej ni skrivnost, puščam si prifrknjene brčice in povprašujem po mladem petelinu, ki bi bil voljan plavati v vinu.
    Jep, Francosko. Coq au vin(ljubkovalno, pijani petelin), čaka na sončen dan. :) :)

    Za makrončke pa si…molim te ko brata… rezerviraj vsaj kak tedenček, de ne bi blo potem živčnih zlomov pa nočnih mor, ki bodo posledično kradle prostor fantastičnim umetnijam na tvojem blogu.

  • 35. black  |  16.05.2008 ob 19:58

    Hehe, hvala, ampak mam podobno prepričanje kot ti… nisem popolnoma zadovoljen, lahk bi naredil bolje :)

    Če nimaš sreče s petelinom povej, brat živi na kmetih pa uči otroke izdelovat frače in imajo za municijo matice velikost 8, eno kuro so že ubil, mogoče bi lahko še kakšnga petelina …

  • 36. Muki  |  18.05.2008 ob 19:50

    Muki

    @ ma ja, mi naci cook friki si sami kompliciramo lajf. Ampak tako pač je. Težak je život nas umjetnika.
    Petelina pa mi raje zrihtaj živega, ker ga je težje dobit. Mam probleme z bujenjem. ;)

  • 37. nivkapivka  |  21.10.2010 ob 10:03

    živjo.
    na kulinariki bi objavila recept za makrone in me zanima če lahko objavim link do tvojega foruma, da se bodo uporabniki zavedali v kaj se spuščajo :) .
    lp

  • 38. Muki  |  3.11.2010 ob 21:32

    Muki

    Evo privolitve z zakasnitvijo. Lahko! Če že nisi. :)

  • 39. nivkapivka  |  4.11.2010 ob 09:35

    nisem še, bom pa! :) hvala! (meni so uspeli v drugem poizkusu, sam je pa res, da sem prej v teoriji skoraj diplomirala na njih :D )

  • 40. M&M  |  30.11.2010 ob 17:54

    M&M

    tkole, vse poti iskanja izdelave makronov so se končale tukaj. izjavljam da jih grem delat :)
    ps: a res nimaš popolnoma nič več časa?!

  • 41. Muki  |  1.12.2010 ob 12:10

    Muki

    @M&M, no lepo. Zima je pravi čas za takele šove. Časa je pa itak vedno premalo. Vzameš tu daš tja… režeš in sekljaš na vseh koncih pa je vse skupaj samo še bolj ubogo. Kradljivci časa so na delu, bi rekla mala Momo.
    V bistvu no, če sem odkrit…zavestno ga prelivam drugam.

  • 42. Sara  |  7.12.2010 ob 22:05

    Ojla.
    Jutri se spravljam peč tele vragce. Danes sem jih za vsak slučaj poskusila v Dulcis cafe (BTC LJ), da ne bom pekla, nekaj kar ni dobro. So pregrešno dragi, ampak dobri.
    Tvojemu članku sem se do solz narežala. Zelo dobro si napisal in upam, (res zelo), da men ratajo prvič. Če ne, bom pop*** :)
    A si potem še kakšne spekel (uspešno)?
    LP

  • 43. Muki  |  8.12.2010 ob 16:09

    Muki

    @Sara,
    ne, od takrat se jih dejansko nisem več lotil. No vidiš, nisem vedel, da se to že prodaja pri nas. Bomo sprobali ob priliki.
    Drugače pa…hja…upam, da ti ratajo. No, enkrat že… ;)

  • 44. Sara  |  24.12.2010 ob 22:19

    Ola.. evo uspeli so… bodo pa še boljši :)
    prilagam link ;) LP

    http://saramisolovka.blogspot.com/2010/12/bozicek-nosi-v-tuje-loge.html

  • 45. Muki  |  26.12.2010 ob 12:34

    Muki

    @Sara,
    bravo, almost perfect!!
    Maš tudi super fotke in odlično kompozicijo.

  • 46. kellysokelly  |  25.12.2012 ob 23:21

    jst sm to gledala na 24kitchen k je ena črnka delala in je zgledal najbl enostavn na svetu.

  • 47. Muki  |  31.12.2012 ob 15:45

    Muki

    @Kellyso..
    No ja… Nismo vsi taki majstri ane. Eni pač rabmo mal več, da skontamo zadevo…

  • 48. MaryMargaret  |  18.06.2013 ob 20:28

    čestitam!!!! jst sm jih delala že 2x, pa se mi mi izšlo ;( bom probala še po tem receptu. upam d mi ratajo, pa še tak lep pekač za makrone sm si kupla d bojo vsi popolni in enako veliki. drgac če pa znam spečt poljubčke pa indijančke, … ne vem zakva tega nebi

  • 49. MaryMargaret  |  18.06.2013 ob 20:31

    pa še neki:) k tej na sliki so tisti, k si jih ti speku? k zgledajo res božanski

  • 50. MaryMargaret  |  19.06.2013 ob 17:32

    naredila sm jih. ko sm tistu mešala se mi je mal čudn zdelu, ta masa, ampak sm jo vseeno dala pečt, tako kot piše v tvojem receptu. umes jih nism nč gledala, k tut nis prčakvala k lepga k sm maso preveč zmešala. beljaki pa to. in pol ko so pečeni, jih vzamem vn. zgledajo POPOLNI, rezen par izjem k so so mi razlile. bla sm full srečna, ko pa enga obrnem, se mi je pa maščevalo tisto z beljaki. kljub temu d so bli čudoviti in z nogico, so bili na sredini votli in surovi. ratal so mi samo na 7/8. grozaaaaa. še bolj pa me je razjezilo to, ko sem odstranla eno kapljico (k mi je ponesreč pala na pladenj ko sem jih brizgala z vrečko) no jst jo odstranm, češ sj bom bogla itak vse spucat. in ko obrnem tisto pečeno kapljico-makron, najprej pogledam dno (ker mi pr unih ni ratal) in kaj vidm? ta presneta mala kapljica je bila POPOLNA, ne samo po izgledu pa nogici, tut spodaj je bila lepo pečena, tako tudi na sredini. edin makron k se mi je speku popolnoma je bla tista mala kapljica, ki je sploh ne bi smel bt tm. grozaaaaaa, ampak ne bom obupala nad makroni :)

  • 51. Muki  |  22.06.2013 ob 20:52

    Muki

    @Mary M
    Ja, na fotki so moje delo.
    Hja, kaj naj ti rečem…vztrajaj ane. Če ti bo pa res tu mač energije popil…se pa morda raje…potice loti? ;)

  • 52. MaryMargaret  |  29.06.2013 ob 09:09

    sanjaj ti potico:)
    sm jih včeri šenkrat nardila p so mi ratal:D

  • 53. MaryMargaret  |  29.06.2013 ob 14:32

    p.s.: potica je za stare mame
    jst p s svojimi 15 leti nikakor ne spadam med staro preb.

  • 54. Anonimnež  |  5.04.2014 ob 15:20

    rrzrtz

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM