Jaz, ti in on

12.03.2008

A se ga kdaj tkole, ane, sm pa ke… namečete, naližete, nasisate, natolčete a? Alkohol, nekaterim veliki ljubimec, prijatelj spet drugim sovražnik, ubijalec. Običajen povprečen človek ga konzumira vsaj občasno, morda ob hrani, morda celo kot degustator. Mislim predvsem na vino, če bi mislil na žganico bi vam že podtikal.
O ja, osebno ga spijem, nisem anti-proti. V priljubljenem medicinskem žargonu bi mero moral opredeliti v steklenicah piva. “Povprečno en pir na teden, gospod doktor nič več.”
In to je res. To ni podla laž ali izmišljotina, to ni zavajanje kogarkoli, tudi sebe ne.
Povedati je bilo treba, da se ve s kom imate opravka, da si nalijemo čistega vina ane. Tudi zaradi dobrega oziroma bolj natančnega izhodišča.

Torej ga pijemo, ali pa tudi ne. Saj niti ne vem kdo je na boljšem, oziroma morda bi bilo bolj smotrno reči, kdo je na slabšem, redni a prevdarni pivci, zmerni priložnostni pivci, alkoholiki ali abstinenti? No, alkoholike bi menda le moral izvzeti. Čeprav sem imel priložnost tudi osebno spoznati alkoholike, ki so povsem spodobno funkcionirali na vseh ravneh družbenega življenja, vključno z družinskim. Morda se bo slišalo bedasto, vendar nekateri so bili tudi ljubeči očetje.

Pokojni sosed ni imel mere. Ob sobotah se ga je običajno nacuzal kot veper in potem s tisto pijasko bingljajočo fasungo v vrečki zamujal na kosilo. Običajno si je po poti domov tudi kakšno pel ali pa vsaj vzpodbudno mrmral, meni se je zdelo, da zbira pogum za “soočenje”. Sem in tja se je ustavljal, komuniciral z “navideznimi” in odrinjal vedno bolj bližajoči se dom ter daljšal krajšajočo se razdaljo pred seboj.

Ooo ga je oprala, pošteno in brez milosti, ko se je pohlevno privlekel domov in skušal interpretirati treznost. Pa mu ni najbolje uspevalo, tisto pijansko omrtvičenost lahko skriješ samo pivskemu bratcu na istem ali višjem promilu. Slišati je bilo pretežno njo, on pa je bil bolj tiho. Morda zaradi čiste ponižnosti ali občutka krivde, morda pa iz povsem praktičnega razloga. Ko se ga namreč pošteno naližeš, če vam je slučajnoooo znano, ti misli prično prehitevati besede, ki so nekako že izrečene, medtem, ko se grimase obraznih mišic šele sestavljajo in na koncu obupajo in usta pač ne izdavijo nič. Popolna zvočna izolacija. Prevelik napor je to za jalovo delo, podobno kot je na primer iskanje lažnivih opravičil, ki jim soseda že dolgo ni več nasedala.

V nedeljo je bil potem priden. Običajno je prav zagnano pral avto in po kosilu odnesel smeti. Z bližnjimi sosedi je opravil na hitro vendar vljudno. Običajno je bil tudi sveže obrit in odišavljen s ceneno brivsko vodico. Kakšna tlaka ga je čakala v hiši bi znal povedati samo on. Občutek teže priklenjene topovske krogle, ki jo je vlekel po hiši, je že dolgo poznal. Hja, menda se mu je splačalo. Je že moral imeti računico, ne glede na posledice, ki so ga naslednji dan doletele. In bil je vztrajen, zelo vztrajen. Tudi pozimi jo je mahal v trgovino peš in ko se je vračal so mu v ulici običajno začele pohajati moči. Menda je res namenoma odlagal neizbežno, ali pa je imel dozo dejansko tako natančno odmerjeno, da je tik pred ciljem pričel izgubljati tempo. No običajno mu je zmanjkalo recimo kakšnih 25 metrov, ki jih je prebredel leže, sede ali plaze se.

Tisto zimo se je tik pred domom zvrnil v kup snega in se v njem kopitljal kot zadovoljen otrok ali osvobojeno žrebe. Naša mama ga je videla skozi okno in rekla “Stari Mrvež se ga je spet napil”. In ker je bila dobra duša sama in je bil dobra duša tudi on, se ji je zasmilil. Rekla je tudi, “Saj bo še zmrznil”, in me prosila naj grem z njo. Takole od daleč ga je bilo povsem fino gledat, ko pa sva prišla do njega mi je srce začelo močneje tolči. Bil je ogromen dec, mama je kasneje rekla da je bil težek kot medved. Vlekla ga je za rokav, pa se ni dal, rekla je naj ji pomagam, pa sem tam samo stal in se čudil. Čudil sem se vzroku, kraju, času in celotnemu sestavljenemu trenutku. Sneg mu je rinil za ovratnik, stari Mrvež pa se je samo zadovoljno smehljal. Menda se mu je res fino zdelo, da se nekdo tam v mrazu celo ukvarja z njim. Ker ga ni mogla premakniti niti za meter, jaz pa se ga niti dotakniti nisem upal, stari Mrvež pa tudi ni kazal strašanske volje in zalog moči, je rekla naj ga pazim, ona pa da gre po Mrveževo Fani.

In je ležal tam na hrbtu v mehkem snegu z zaprtimi očmi in govoril kdo ve s kom, o kdo ve čem. Jaz pa nisem vedel kaj natančno naj bi pomenilo tisto, da naj ga pazim in sem se mu pokroviteljsko približal. Izgledal je resnično star, če bi me kdo takrat vprašal koliko, bi kot iz topa izstrelil da najmanj sto let. Dihal je težko in glasno in postalo me je strah. Mižal je in suhe snežinke so mu padale na košate brke in obraz ter se talile v hladne solze. Ni mi bilo jasno, kako je možno, da to trpi in si ne zakrije lica. Nekakšno trdnost, odločnost in vzdržljivost je takrat pokazal in se mi po tem vtisnil za vedno v spomin.

Pa je prišel glas iz globočin, ko sem ga najmanj pričakoval in tudi roke so mu začele migati. “Kaj me pa ti tko gledaš” je rekel, in čakal na odgovor…pa nisem našel primernih besed. Menda mu je bilo toplo, kajti z eno nogo je pričel sezuvati čevelj na drugi in mimogrede momljati še nek znan napev. Takrat pa je bilo že slišati Mrveževo Fani, ki je vijočih se rok in odločnega glasu ter koraka od daleč klicala proti nama, ja Stane, ja Stane, ja Stane…kaj s pa naredu…
“Padu sm, padu sm”, je ponavljal, pa da drsi in podobne je slabotno šepetal, skorajda ječaje. In že v naslednjem trenutku sta jo skupaj rezala proti domu…

Vrnila sva se v hišo in mama je skuhala čaj, ki sem ga potem srebal ob oknu. Gledal sem padajoče snežinke in Mrvežev odtis v snegu, ki se je počasi razblinjal. Snežinke pa so postajale vse večje in večje, kot ptičje glave in spraševal sem se, če bi stari Mrvež tudi to preizkušnjo prenesel.
Naslednji dan sem ga srečal, ko sem mimo vlekel sani on pa je že veselo kidal novozapadli sneg, nekak zarotinško mi je pomežiknil in se nasmehnil, potem pa lahkotno kidal naprej belo perje in bil do naslednje skušnjave priden kot angel.

Indijančki za ortodoksne sladkorne odvisneže.

Recept:
5-6 oseb

Krema:

4 beljaki
30 dkg sladkorja
5 kapljic arome limone ali žlica limoninega soka,
5 kapljic vanilijeve arome.
čokolada za preliv

Priprava kreme:

Beljake stepamo in postopoma dodajamo sladkor. Dodamo še aromo vanilije in limone. Ko se krema prične gostiti in je v njej ves sladkor, posodo prestavimo nad soparo in stepamo še približno 10 minut, da postane še bolj čvrsta.(uporabil sem električni stepalnik). Počakamo 5 minut nato pa nabrizgamo na ohlajen biskvit in prelijemo s čokoladnim prelivom. Pripravimo dan prej in dobro ohladimo v hladilniku.

Biskvit:

2 jajci
50 g sladkorja
50 g moke
50 g škroba

Priprava biskvita:

Sladkor in rumenjake stepemo, da zmes naraste.Beljake stepemo v trd sneg. Skupaj zmešamo moko in škrob. Sneg vmešamo v stepene rumenjake in na rahlo vmešamo še mešanico moke in škroba. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj nabrizgmo ali pa naložimo testo z žlico, v manjše kupčke, ki se čez čas sesedejo v ploščate kroge. Pečemo do 10 minut pri 190 C. Ohladimo.

Kremo lahko uporabite tudi za druge vrste peciva. Za večje količine uporabite 75g sladkorja na en beljak.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Kuhanje, Sladice Tagi: , , , , , , , , ,

 

36 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. hujšanje  |  13.03.2008 ob 07:25

    Kaj pa kalorije?

  • 2. Muki  |  13.03.2008 ob 07:40

    Muki

    @hujšanje: Kere kalorije????? :)

  • 3. M&M  |  13.03.2008 ob 10:11

    M&M

    enostavno ne razumem….kako ima lahko kdo rad te indijance?? :)

    tekst pa zopet: plosk plosk :)

  • 4. Muki  |  13.03.2008 ob 10:55

    Muki

    @M&M, Ja včasih so okusi res nedoumljivi.
    Moram pa ti povedat, da so nekateri za tele indijančke pripravljeni ubijat. :)

  • 5. M&M  |  13.03.2008 ob 11:27

    M&M

    a tebi so dobri?

  • 6. Muki  |  13.03.2008 ob 11:47

    Muki

    M&M, Ubijal zanj nebi, pa tudi maltretiral ne. Sem ga pa sposoben pospravit, če je treba.

  • 7. hujšanje  |  13.03.2008 ob 14:54

    indijanske kalorije

  • 8. Muki  |  13.03.2008 ob 15:08

    Muki

    @hujšanje: Kere kalorije????? :) :) :)

  • 9. Lilija  |  13.03.2008 ob 15:35

    Meni so indijančki presladki, tako da nisem ravno navdušena nad njimi. Ja, poznam nekaj takih primerov ki ga radi cuk… Samo da tega ni preveč in da ni prisoten v svojem domu pa je OK.

  • 10. Muki  |  13.03.2008 ob 15:45

    Muki

    @Lilija, Hja sladki gor dol. Kakor za koga. Je pa res, da to ni neka light zadevca.
    Glede teh ki ga pa cuknejo… ja vse več in več je takšnih primerov, ki ga preveč cuknejo opažam.

  • 11. kamper  |  13.03.2008 ob 18:56

    kamper

    To zgodbico si pa lepo opisal :smile: če bi me poznal,bi pa vse sladkarije pred mano zaklenil :lol:

  • 12. mici  |  13.03.2008 ob 19:35

    mici

    Včasih ni bistveno, koliko kalorij ima katera zadeva ampak je bolj pomemben okus.
    Pa tudi kalorije se v tem primeru dajo malček okoli prinesti (da jih je manj) ;)

  • 13. black  |  13.03.2008 ob 20:54

    Ah šele zdele sem opazil, da sem že naletel na tebe. Zanimivo zanimivo. Še kdaj se kaj oglasi, take kot si ti mamo radi :) .

    @Hušanje, s športom uniči kalorije, ki jih pridobiš z zgornjem :)

  • 14. Muki  |  14.03.2008 ob 08:05

    Muki

    @Kamper, Me veseli, da ti je štorija všeč. Pred tabo pa nebi nič zaklepal da veš. Dobrojedci so mi itak ful pri srcu. Ne maram pa ljudi, ki igrajo neko finočo, ko jim nekaj ponudiš. Ti bi bil dobra “stranka”. :)

    @Mici, Včasih je treba kalorije pač odmislit. Sicer pa, če imaš nekaj rad, si pač privošči.

    @Black, O ja, sva se že križala. Veš, da še pridem. :) :)

  • 15. drmagnum  |  14.03.2008 ob 21:54

    drmagnum

    Zanimiva zgodba. Spomnil sem se na nekaj “vikend” odvisnikov. Niso potrebovali veliko ampak vsak vikend so se ga do konca “natolkli. In to počnejo še danes.

  • 16. napo  |  15.03.2008 ob 04:14

    andijanci so super … vinetu pa to: bronsata polt,mehko srce, sladka duša … alkič je pa čudna reč, še najbolj fino je čisto malo … zadnjič enkrat nas je bilo deset iz različnih koncev, pa je beseda kar stala v luftu, dokler nismo srebnili vsak en kozarc penine in oživeli in zažuboreli … fascinantno!

  • 17. Muki  |  15.03.2008 ob 13:45

    Muki

    @drmagnum, Včasih se sprašujem, če niso vikend bombe še hujša kategorija od kronikov. Sicer pa tudi sam poznam precej teh vikendašev in zdi se mi, da jih je vsak dan več.

    @napo, He he, ja kle si verjetno bolj kot ne mislil na indijanke v stilu Pocahontas, ki niso nevarne za skalp. Ohlajene penince so pa moja slabost. Ena muškatna se že hladi na ledu za današnje goste in brez količinskih pretiravanj se da z njo preživet super večer.
    Mimogrede še pohvala za tvoje in Urbanovo delo. Mislil sem, da so časi, ko je folk nestrpno čakal kakšno oddajo mimo, pa sem se zmotil. Iz tedna v teden sta boljša in bolj sveža.klap klap…

  • 18. hujšanje  |  17.03.2008 ob 15:49

    ampak so pa lepi ni kej

  • 19. bunny  |  18.03.2008 ob 07:03

    bunny

    Lajk’em veri mač :) Bolj je sladko, bolj je dober. Naj pa priznam da indijancev še nisem probala, ker preferiram sočno-sladke zmesi. Ampak glede na to, da šamrolce obožujem, bi znali tile indijanerji bit as well dobri.
    Ploskam zopet tvojim fotkam in zgodbi…ja, pretiravanje še nikoli ni bilo dobro, v kateremkoli pogledu :)

  • 20. Muki  |  18.03.2008 ob 07:53

    Muki

    @hujšanje, No ja, spodobni za prvič. :) :)

    @bunny, Zmes je dejansko uporabna za razne zadeve, šamrolce, šamšnite in podobne.
    Da, da, pretiravat pa ne smemo, se strinjam. :) :) :)

  • 21. GRiSON  |  19.03.2008 ob 08:56

    GRiSON

    Hi, takoj sem enega indijančka zmazal. Samo škoda, ker je bil tisti indijanček iz Hofra.

  • 22. Muki  |  19.03.2008 ob 10:32

    Muki

    @Grison, Poreklo ni bistveno, važno je, da blagodejno vpliva na metabolizem in pomirja. :)

  • 23. hujšanje  |  19.03.2008 ob 12:59

    A se to je z žlico ali vilico?

  • 24. Muki  |  19.03.2008 ob 13:08

    Muki

    @hujšanje, A je to kak tricky question al kaj? :)
    V bistvu res ne bi mogel določiti “svete” oblike pribora za uživanje. Osebno se ga lotim z desertno žličko. Vem pa, da ga pravi ljubitelji neusmiljeno zgrabijo za podnožje in ga nosijo direkt v pohlepno žrelo. Kakorkoli že, važno je, da ga nekak spraviš v krvni obtok. :)

  • 25. vlatka  |  19.03.2008 ob 20:43

    vlatka

    MUki,

    mene pa to spominja na vse kot kaj lepega :(

  • 26. zdravje  |  19.03.2008 ob 23:02

    Muki, en kozarček vinčka po kosilu je prav priporočljivo: za zdravje, se ve. In če je zraven še en indijanček nimam nič proti :-)

  • 27. Muki  |  20.03.2008 ob 08:05

    Muki

    @Vlatka, Pa sej v bistvu sem pričakoval komentar o kakšni negativni izkušnji, čeprav opisujem “trpečega” pijančka, ki vzbuja usmiljenje, pa ga ni od nikoder.

    Sam pa sem hotel povedat, da tudi ljudje, ki niso slabi oz. škodljivi in nasilni po naravi, lahko padejo v vrtinec alkohola in nehote zakomplicirajo-uničujejo življenje sebi in svojim bližnjim.

    @Zdravje, Zmernost vedno in povsod bi bila super. Žal pa prav vsak, včasih v čem pretirava.

  • 28. GRiSON  |  24.03.2008 ob 08:06

    GRiSON

    Muki, me je pa kljub vsemu 100% pomiril, samo tako hitro jih je zmanjkalo, škoda :D .

  • 29. GRiSON  |  24.03.2008 ob 08:09

    GRiSON

    PS V naslednjem mesecu, pa hujšajmo, če je že potrebno.

  • 30. Muki  |  25.03.2008 ob 08:28

    Muki

    @Grison, Ne, ne, ne, hujšali pa ne bomo. To je za pravga desca smrtn greh in blamaža. :)

  • 31. GRiSON  |  28.03.2008 ob 12:29

    GRiSON

    Hi, Muki, pa sem te ujel, le čemu potem potrebuješ sobni bicikel :D ?

  • 32. Muki  |  28.03.2008 ob 12:47

    Muki

    @Grison, Običajno ga uporabljamo kot obešalnik. Drugače pa za kondicijski uvod v kolesarsko sezono. :)

  • 33. ninaa  |  13.06.2008 ob 06:38

    ninaa

    mmmmm….izgleda lepo, bi prav rada tole poskusila narediti, vendar malce dvomim v to kremo- samo sladkor in beljaki? sigurno? nikoli mi namrec ne rata narediti zeloooo cvrste ˝smetane˝ iz beljakov….sigurno ni se kaj drugega zravn? :roll: oz.kje je point?

  • 34. Muki  |  13.06.2008 ob 08:21

    Muki

    @ninaa, hja, če mene vprašaš je point v tem, da to delaš na sopari. Zadeva se dokaj močno segreje, se fino strdi in postane bolj obstojna. Možno je tudi, da ne dodaš dovolj sladkorja. Prav bi bilo dodati najmanj 7,5 dkg na beljak.

  • 35. Thunderstorm  |  30.08.2008 ob 19:43

    Hm ja jz delam tole nad soparo pa vseeno ne rata najbolj čvrsta. No, včasih, ko sem jih naredila nekajkrat na leto so mi kar uspeli, edino malo manjši so bili kot kupljeni. Ampak zadnjič ko sem delala je pa vse bolj kot ne skupej sedlo… Ne upam predolg mešat z električnim mešalcem ker sem 2 leti nazaj že enga skurla lol, dobesedno :D Tebi tole res rata čisto stabilno? S čim jih oblikuješ- s tiso vrečko? Ne vem kako nekaterim rata, da jih potunkajo v čokolado pa ne pade dol… jaz jih vedno oblivam “ročno”.

  • 36. Muki  |  1.09.2008 ob 09:59

    Muki

    @thunderstorm,
    Hja, dejansko so bili stabilni-čvrsti in ja, oblikujem jih z brizganjem. Se mi pa dozdeva, da je za stabilnost ključna večja količina sladkorja in dolgotrajno stepanje nad soparo. Jaz jih tudi oblivam ročno, pa sej solidno ispade tud tako. Pač ne grejo v izložbo ane.

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM