Simbioza

13.02.2008

Ko gledam sprehajalce na topel sončen dan, vsakega s svojim živinčetom na štriku, se spomnim na lastno sobivanje z raznoterimi živalskimi vrstami.
Prvo kosmato bitje, ki je prestopilo meje našega praga, je bil sivo bel tigrast mucek, ki ga je bratu podtaknil, kot gnilo jajce, šolski prijatelj.
Mačja družina je bila menda tako številčna, da domača familija ni bila več sposobna živeti spodobnega tuzemskega življenja. Mlade mačke so sosedski otročadi, ki jih je hodila gledat, potiskali v drhteče ročice z upanjem, da jih naslednji dan ne prinesejo skesano nazaj v spremstvu brezsrčnih okrutnih mater.

Kasneje sem jih na različne načine, za dalj časa v hišo privlekel nekaj tudi sam in se z njimi podili po stanovanju, neskončno užival v njihovi družbi ter se ob zimskih večerih čutil zaslužnega za dobro mačje počutje, ko so od neznanskega ugodja predle v mojem naročju.

V nekem obdobju sem se iz mačjeljubca transformiral v pasjeljubca in domov začel vlačiti mlade pse. Za osemletnika bi rekli, povsem običajno početje.
Eden mi je še posebej ostal v spominu zaradi uporniške narave in značaja mladostnega delikventa.
Stal me je natanko 5 takratnih dinarjev lastne žepnine in glede na to, da je bil garantirano čistokrvni nemški ovčar, je bil to dober nakup.

Seveda ni nikoli zrasel, četudi sva si to menda oba po dveh letih, še vedno potihem obetala. Celotna imaginarna slika mogočnega psa se je nekako spridila in s tistim prifrknjenim repom je resnično izgledal nekako neugledno, celo bedno če sem odkrit.
Edina kompenzacija za njegove slabe gene bi bila, da bi takrat v momentu spregovoril.

Ker je bil včasih ponoči glasen, dresura pa se je končala pri skoku za rezino salame, mu je oče večkrat odprl dvoriščna vrata in ga »milostno« spustil v temno noč k njegovim potepuškim prijateljem, ki so ga nemalokrat že čakali pred hišo.

Jutra po takšnih pijankah so nam vedno prinašala novih in novih presenečenj.
Ob vhodnih vratih se je najprej znašla s kemičnim svinčnikom popisana plastična pupa z manjkajočo nogo in roko ter priprtim desnim očesom.
Skrivnostni prinašalec krame je bil seveda naš “nemški ovčar”, ki se je po prekrokani noči rad še malo poigral s tem ali onim in iz ne vem kakšnih razlogov nato raznotere artefakte privlekel še na domače dvorišče.

Kasneje se je pojavil še kak star čevelj ali zgonjen natikač in zaskrbelo me je že, da naš ovčar trpi za sindromom muce copatarice.
Nekoč je privlekel celo velikanski gumijast škorenj, ki je bil definitivno večji od njega in nam s tem vzbudil celo malce občudovanja.
V hrambo za nedoločen čas smo dobili še predpasnik, nekaj palic neznane namembnosti, kopico preluknjanih slinastih žog in žogic, lopar za badbinton, dva predpražnika, ropotuljo in celo eno neugledno moško srajco ter umazano modro delovno haljo…

Na začetku smo stvari odmetavali v leseno gajbico pod stopnicami, ker nismo vedeli komu zadeve pripadajo. Kasneje pa, ko si je sosed prišel sposodit lojtro in prepoznal svoj pred časom misteriozno izginuli škorenj ter vzkliknil “prekleti voluhar”, pa smo jo prestavili pred vrtna vrata in nanjo zapisali “izgubljeni predmeti”.

Nato zopet vrnitev h koreninam. Lep srebrn muc, mešanica med perzijcem in sijamcem je bil zaključna epizoda mojega živalskega kraljestva. K nam je prišel že starejši, s svojimi navadami in kapricami vred. Bil je samček, vsaj tako je ženi rekla prejšnja lastnica, in poimenovali smo ga Vili.

Že po štirinajstih dneh je Vili pokazal kdo bo vodil gospodinjstvo. Jedel je samo najbolšo hrano in zasedal najboljše place v hiši. Počasi a zanesljivo je ustrahoval celotno družino in se ustoličil v stilu Idi Amina. Spraskal nam je stene, uničil zavese, prevrnil nekaj vaz…
Proti večeru se je preganjal po stanovanju z usločenim hrbtom in poševne drže, nas zalezoval tik pred spanjem ter nam skakal na nepokrita stopala. Kot višek vsega pa je nekega februarja celo spremenil spol in od takrat naprej postal Vilma. No pravzaprav je bil Vilma že od nekdaj, le da smo to dejstvo spregledali.

Naokoli smo hodili spraskanih rok in okrvavljenih obrazov, neprespani in s podočnjaki pod očmi. Po hitrem posvetu in najhitrejši skupni odločitvi v zgodovini, smo ga po hitrem postopku oddali v drugo familijo. Malce slabe vesti smo resda imeli nekaj dni, ker smo pretežni del njegove pasje narave gladko zamolčali. Menda so preživeli.

To je bil hkrati tudi zadnji predstavnik živali s katerim sem živel pod isto streho in od takrat naprej si težko predstavljam kakršnokoli sobivanje, tudi z zlato ribico ne.
Prijatelju pa, ki mi je nekaj let kasneje v pogovoru omenil, da je od domačih živali imel le gliste in uši ter da v nekaterih primerih pač ne gremo skupaj, pa sem le pomenljivo pokimal in zasanjano počohal sosedovega mačka, ki je skočil čez plot in se nama diskretno motal pod nogami.

Ob Valetinu se po mačje pocrkljajte, čokoladni mousse.

Recept:
6 oseb

15 dkg jedilne čokolade
30 g    masla
3 jajca
3 žlice sladkorja
1 žlica ruma ali čokoladnega likerja (lahko tudi brez)
2,5 dcl sladke smetane ( uporabite alpsko)

Priprava:

Rumenjake, sladkor in rum stepeš, da močno naraste. Nato stepeš beljake s ščepcem soli do trdega. Sladko smetano stepeš nesladkano. Čokolado stopiš in ji vmešaš maslo.
Najprej previdno skupaj zmešaš sneg in stepeno sladko smetano . Nato zmešaš posebaj še stopljeno čokolado s stepenimi rumenjaki. Takoj zatem pa še vse skupaj. Vliješ v kakšne modelčke ali kozarčke ter v hladilniku hladiš1-2 ure. Serviraš s stopljeno belo ali temno čokolado, ali kakšnim podobnim prelivom. Dekoriraš lahko tudi z jagodami.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Kuhanje, Sladice Tagi: , , , , , , , , , ,

 

36 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Lilija  |  14.02.2008 ob 08:14

    Tudi sama sem imela mačko, za katero sem porabila celo premoženje. Enkrat sem jo poskušala celo “stradat”. Postregla sem ji z hrano, katero sem sama jedla, vendar se ni dotaknila dva dni. Nato sem ji seveda postregla z Wiskasom, saj je jedla samo to. Vozili smo jo k veterinarju in nam mastno zaračunal. Zaenkrat tudi mi nimamo domačih živali. Sladica pa izgleda super, tako kot vedno. Bom poizkusila.

  • 2. Muki  |  14.02.2008 ob 08:29

    Muki

    LILIJA: Mačja izbirčnost je resnično nekaj posebnega. Ena naših mačk je pravtako jedla samo wiskas in to izključno z okusom divjačine.

  • 3. akvarij  |  14.02.2008 ob 09:10

    akvarij

    kakšni kocki masla? 250 gramski?

  • 4. Muki  |  14.02.2008 ob 09:21

    Muki

    Akvarij: Sorry za površnost. Mišljena je bila 15g zajtrk kocka. Takoj vpišem kot popravek.

  • 5. čivka  |  14.02.2008 ob 10:51

    čivka

    “Ubijaš” me s temi fotkami… tako počasi a vztrajno… za moje nosečniške hormone je to kar prevelik izziv :mrgreen: ;)

  • 6. Muki  |  14.02.2008 ob 11:30

    Muki

    Čivka: Vidiš, da bi koga lahko celo “pokončal”, do sedaj še nisem pomislil. Za nosečnice in ostale rizične skupine bo treba omejiti dostop z geslom, ki ga boste lahko dobili le pri osebnem zdravniku. :) :)

  • 7. M&M  |  14.02.2008 ob 14:14

    kk te fajn brat :)
    ker pa ne maram Valentina in tega šita, bom crkljanje prestavila za nedoločen čas.

  • 8. Muki  |  14.02.2008 ob 14:24

    Muki

    M&M: Potem se pa pocrkljajte pač tako za lepši dan ane. :) Če bi s crkljanjem res čakali samo na Valentina bi bilo res klavrno.

  • 9. M&M  |  14.02.2008 ob 14:36

    :(

  • 10. Muki  |  14.02.2008 ob 14:46

    Muki

    M&M: No se boste pa drugič, sej ni panike. :)

  • 11. M&M  |  14.02.2008 ob 15:04

    hehe, v množini govoriš?

  • 12. Mitko  |  14.02.2008 ob 15:17

    Muki, sem se spraševal, a je tvoj sosed z lesenimi spominčki s tombole večji car od tebe. Že samo po tem zapisu, ki je smešen za umret, vem odgovor. Jaz sem tvoj novi fan!

  • 13. Muki  |  14.02.2008 ob 15:25

    Muki

    @Mitko: Okej prjatu….Sumljiv s ti men useen….. :) :)

  • 14. kamper  |  14.02.2008 ob 18:05

    kamper

    Muki,prideš na srečanje :lol: pa še kakšno dobroto prinesi s seboj.
    Tvoj ovčar je bil pa faca :lol:

  • 15. Muki  |  14.02.2008 ob 20:00

    Muki

    @kamper: To je še najmanj kar bi lahko naredil in to z veseljem.
    Morda kdaj drugič. :)

  • 16. Brina  |  14.02.2008 ob 22:27

    Moram priznati, da komaj čakam tvoj prispevek, toda danes si me malce presenetil glede živalic. Jaz sem namreč morda malček preveč zagnan “živaloljubec ” ampak pustiva to. Tvoje branje je malce del mojega razmišljanja. In kot vidim ljubiš sladice imam eno mojo in če želiš ti jo pošljem po mejlu.
    Lahko noč brez smrčanja. :razz:

  • 17. GRiSON  |  15.02.2008 ob 07:20

    Že ne vem kolikokrat sem omenil sosedove mačke, povzročajo sedem križev in težav, pa tako so cotkane, vendar samo ko so mlade. Čokoladni mus, je čisto nekaj drugega, povzroča, da ti sline v curku kapljajo, in naredi bi vse samo za košček …

  • 18. Muki  |  15.02.2008 ob 08:21

    Muki

    @Brina: Če sem odkrit, sem pričakoval tudi kakšno kritično. Zatorej nekaj dodatnih pojasnil ne bo odveč.
    V našo hišo je prišlo tudi veliko število drugih živali, ki jih nisem omenjal, veliko ptic in tudi drugih vrst manjših živali, tudi insektov, naprimer paličnjakov.
    Ker pa števila in raznolikost v tem primeru niso merilo, naj povem, da smo z vsako od njih ravnali lepo in skrbno in jim bivanje z nami skušali narediti kar najbolj prijetno. Največja večina se jih je pri nas tudi postarala in v naši prisotnosti in ob naši skrbi do zadnje minute, dočakala tudi svojo smrt.
    Da bi ljubezen do živali rangirali po nekih lestvicah se mi ne zdi smiselno.
    Se pravi, ali si ali nisi-ljubitelj in jaz mislim, da sem, navkljub morda malce dvoumnemu zapisu o dveh, morda nenavadnih simbiozah.
    Vsak recept seveda dobrodošel. :)

  • 19. Muki  |  15.02.2008 ob 08:25

    Muki

    @Grison: Si potemtakem ” pasjeljubec” ali kaj drugega?
    Pa ne mi kle bloga slint! :) :)

  • 20. Brina  |  15.02.2008 ob 08:49

    Oprosti nisem želela biti kritična ali žaljiva, pomagam v društvu in vidim grozne stvari, kar počnejo “ljudje” z živalmi. :twisted: Že po tvojih zapisih vem, da ne spadaš v to vrsto “ljudi”. Takšnih blogov kot je tvoj bi moralo biti več. :grin: .
    Pošljem recept

  • 21. Muki  |  15.02.2008 ob 08:53

    Muki

    @Brina: Te popolnoma zastopim in hvala za recept.

  • 22. Lilija  |  15.02.2008 ob 09:20

    Uspelo mi je. Namreč tvoj mus sem naredila in izgledal je tako kot tvoj. Tudi partner je bil zelo navdušen nad njim, odslej bo očitno večkrat na sporedu. Okusno in dokaj enostavno, super.

  • 23. Muki  |  15.02.2008 ob 09:33

    Muki

    @Lilija:
    Huh zdejle mi je kar malo odleglo. Sem se že bal, da bo kdo žrtev napake v receptu( 250 gramske kocke masla?) in mi jih pošteno naložil. Me veseli, da vama je bil všeč. :) :)

  • 24. Brina  |  15.02.2008 ob 09:42

    Recept bi raje poslala po mailu, pa ga sam oceni kako z njim. Piši mi na moj mail, da ti odgovorim.
    Lep pozdrav

  • 25. Muki  |  15.02.2008 ob 10:06

    Muki

    @Brina: Moj mail je objavljen na tem blogu na desni strani, v rubriki INFO kamor lahko seveda pošlješ recept : muki.blog@gmail.com.

  • 26. Brina  |  15.02.2008 ob 10:31

    Hvala piše na veliko, pa ne vidim. :mrgreen:

  • 27. GRiSON  |  16.02.2008 ob 06:56

    GRiSON

    Mladost se je začela z ježkom, njemu je sledil kanarček, potem pa smo imeli vsa leta kakšnega papagaja. No, tudi psa sem imel v lasti, danes pa bi si najrajši nabavil pitona, ki bi jedel mačke ;) .

  • 28. GRiSON  |  16.02.2008 ob 07:01

    GRiSON

    Hi, hi, iz mojega ekrana se slina kar cedi, važno je, da ne plunem nanj :D .

  • 29. zdravje  |  16.02.2008 ob 20:39

    Muki, fajn si tole spisal, kot vedno, sem se nasmejala :-)
    Me pa nekaj zanima: “Čokoladni mus”. Je to ime sladice, ali mogoče pomeni, da je “Čokoladni mus” mus (nujno) hi, hi, tudi narediti??

  • 30. Muki  |  18.02.2008 ob 07:22

    Muki

    @Grison: Potem si ti bolj univerzalec ane, brez favoritov, če odštejem lačnega pitona seveda. :)

    Bom pa začel še slinčke reklamirat za vsak slučaj. :) :)

  • 31. Muki  |  18.02.2008 ob 07:26

    Muki

    @Zdravje: Ja definitivno ime sladice, ki pa seveda že z imenom, kot si ugotovila, dejansko “sili” k pripravi. :)

  • 32. Eva  |  19.02.2008 ob 19:10

    Mmm, morm probat! Zgleda odlično. Slike tvoje ali “sposojene”?

  • 33. Muki  |  19.02.2008 ob 19:56

    Muki

    @Eva: Le probaj, pa glej, da uporabiš kvalitetno čokolado. Slikce pa so vse do zadnje moje.

  • 34. Eva  |  19.02.2008 ob 21:12

    Ej, potem pa svaka ti čast že sam za slike,… ko bom pa probala in pojedla,… pa še za recept ;) Bravo, čudovite so!

  • 35. GRiSON  |  25.02.2008 ob 05:56

    GRiSON

    No, zdaj smo namesto pitona dobili še psa, upam, da ga spoštovani vaščani ne ukradejo ;) .

  • 36. Muki  |  25.02.2008 ob 13:31

    Muki

    @Grison: Najmanj kar ga lahko doleti je sprememba lastništva ali namembnosti in to brez tvoje vednosti. hehe he

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM