Ladja norcev

31.01.2008

Pred časom sem se silom prilike znašel na ljubljanski troli in imel možnost testirati svoje živce.

Avtobusa kljub relativno pozni uri 17:00, ko je špica že pretežno mimo, ni bilo od nikoder.

V tem času se nas je nateplo za celo gručo in ko je končno prišel, se je čreda neolikancev brezkompromisno zgrnila nad vhodna vrata. Kot vedno sem zganjal oliko in predse spuščal starejše in obnemogle, skupino invalidov, ki je vstopala v kosu s spremljevalko vred in na koncu še komolčarje v dobri fizični kondiciji.

Kot običajno sem se zataknil v sprednjem delu in obstal stoječ v pozi nekakšnega indijskega jogija na eni nogi in z drevesno vejico v roki. Živec je pričel nežno pulzirati.

Z desne me je prešala debela rit nestabilne gospe, z leve pa enormno velik ruzak šolarja, ki je izgubil občutek za prostor. Nenajavljenih dotikov tujcev ne prenašam najbolje, dasiravno se mi toleranca v neizogibni gneči rahlo dvigne.

Šofer je našponal nervozno glasbo, ki mi je dodatno najedala načet živec in za povrhu še noro bremzal vsakih sedem metrov in si verjetno mislil: “Kle mate golazen, evo vam kulture”. To je bilo seveda njegovo edino orožje in privoščil si ga je obilo.

Zamašeni požiralnik so odmašili na naslednji postaji hrabri šolarji gimnazije moste, ki so se usuli in plužili po celotni dolžini trole do njenega prehitrega konca in dodatno segrevali mojo vnetljivo substanco s svojo aroganco.

Nekako sem se prebil do ljube mi sredine, neljubega mi prevoznega sredstva, se trdno vkopal in mislil, da je najhujše mimo.

Seveda sem nepobolšljivo naiven. Že na naslednji postaji so se usuli mrki vrečkarji izmučenih in utrujenih obrazov ter se utaborili v moji bližini. Pričakoval sem boj, a dobil le malo česna, malo čebule in še kaj za čez bi se našlo. Bili so vsaj tiho in tudi guncali se niso kot afne na visečih štrikih. Le zgonjene vrečke nabasane z ne vem čim so jim bingljale iz rok in zaradi maščevalnega voznikovega zaviranja občasno provokativno opletale v bližini mojega telesa.

Nasproti stojita dve najstnici v belih bundah z nekakšnimi mufi na ovratnikih in brskata po mobitelih. Že v naslednjem trenutku se iz napravic ulije predirljiv zvok nekakšne balkan-rap mešanice, ki smo si jo potniki neznansko želeli slišati. Gonili sta svoje do nezavesti in v nedogled.

Pomalem so me glodali z vseh koncev.

Proti koncu poti se ladja norcev počasi prazni. Zvoki in vonji začno polahko zamirati in opazim, da na “kavljih” visi vse manj svinjskih polovic…

Privoščim si izpraznjen zic ob vrečkarju, ki dremlje sproščeno kot v domači dnevni sobi in na zarošeno steklo izrišem dva krogca za vpogled v svet »tam zunaj«, da odvrnem misli. Prime me, da bi izrisal še nasmejana usta, a se zavem okolice in bedastega početja in vse skupaj razmažem v klasični bus-šipni zmazek.

Brnenjenje mobitela v neposredni bližini mi preseka misli in nagonsko ocenjujem komu zvoni.

Zvonilo je nenormalno dolgo in dokler niso ostale glave mrko začele pogledovati k izviru nadležnega zvoka, ni kazalo da se bo lastnik javil.

Nato je skomignil z rameni, češ: “A moj da je?”, s prstom pokazal nase in se javil.

Seveda sem ga slišal kaj govori, saj je sedel tik ob meni.

Okoličani z mano vred so sinhronizirali svoje sonarje in nestrpno pričakovali prve ignorantove besede.

Rekel je: “Prosim?”,

nato: “Laže kad ti kažem…”.

In potem: “…video ja jutros…”

in na koncu: “Odnjeli ga Japanci.” ter hladno končal.

Večina je bila nad pogovorom verjetno razočarana, jaz pa sem bil dobesedno navdušen nad slišanim. Vrečkarja sem si nato bolj natančno ogledal, ga v celoti skeniral in upal, da registriram še kakšno dodatno informacijo, ki bi mi prišla prav za sestavljanje ozadja pogovora. Dal mi je misliti.

Koga za vraga so “odnjeli japanci”?

Z različnimi scenariji sem dopolnjeval skrivnostno ozadje slišanega in napletal vsemogoče bizarnosti s trupli vred.

Zavedal sem se, da je zadeva nerešljiva in prav to mi je bilo v veliko veselje.

Misterij!

Zadovoljen in zamišljen sem zapustil bus in zatopljen v skrivnostne “japance” počasnega koraka stopal proti domu. Še nekaj dni sem se ukvarjal z dogodkom in se z nasmehom na ustih spraševal, kdo laže? Koga je videl vrečkar? Ter koga ali kaj so “odnjeli japanci” in kam???

Čokoladni tartufi za nepobolšljive uživače.

Recept:

Do 30 kosov, odvisno od velikosti izdelave

150 g kvalitetne temne čokolade (75% kakao del)

150 ml sladke smetane

25 g masla

1 žlica jogurta

2 žlici rum ali konjak, lahko tudi liker

(1-2 žlici sladkorja za tiste, ki ste bolj nagnjeni k sladkemu.)

Priprava:

Čokolado nalomimo na majhne koščke. Smetano, maslo,(dodaten sladkor) in alkohol segrejemo do tik pod vreliščem in odstavimo. Takoj vmešamo čokoladne koščke in dobro premešamo. Dodamo jogurt in premešamo.

Ohladimo na sobno temperaturo. Pokrijemo s gospodinjsko folijo in čez noč postavimo v hladilnik.

Naslednji dan oblikujemo kroglice, ki jih tik pred serviranjem povaljamo v kakavu ali kar vam je pač ljubše (kokos, krokant, sesekljani lešniki, mandlji, sladkor v prahu…)

Opcije: V tartuf lahko potisnemo pražen lešnik, mandelj ali kroglico obogatenega marcipana (meta, kokos, vanilija….).

Tartufe lahko tudi prelijemo s čokoladno glazuro. Oblikujemo lahko tudi kocke, tako da še toplo maso vlijemo v model in potem ohlajeno poljubno režemo na razne oblike.

Ljubitelji bolj sladkih zadev lahko v smetano dodajo kako žlico sladkorja.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Sladice Tagi: , , , , , , ,

 

37 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. mici  |  31.01.2008 ob 19:30

    mici

    Lepo te prosim, priodnjič zraven postezi še kakšen serviet, ker imam cel ekran poslinjen – tako pregrešno dobri zgledajo ;)

  • 2. Muki  |  1.02.2008 ob 07:44

    Muki

    Mici: Sory za šlamparijo. :) Bom imel bodoče v mislih tudi to.

  • 3. Milan  |  1.02.2008 ob 08:00

    Bravo ! Izjemni teksti, vrhunska fotografija. Uživaško. Ze za brat, kaj šele za pisat. Naredi knjigo. Brez lažne skromnosti. Če je treba, grem zraven. Pokaži kaj znaš. Tudi tistim, ki ne tipkajo.
    Kako živiš kuharijo. Kako uživaš. Slovenci bodo pozeleneli. Nekateri.
    Si M.P. !?
    Lep pozdrav od Gurman(ovih) http://www.gurman.eu

  • 4. black  |  1.02.2008 ob 08:07

    Res bravo za cokoladne tartufe :) .. od sladic se mi zdi da je to bolj redkost vsaj v sloveniji, čeprav dopuščam možnost, da sem samo jest za luno in jih ne opažam v trgovinah med napolitankami, milka čokoladami in bajaderami. Prvič in nazadnje sem jih jedel za novo leto na poljskem, fajn roba :)

  • 5. GRiSON  |  1.02.2008 ob 08:34

    GRiSON

    Sem mislil, da so ljubljanski šoferji, že zdavnej prenehali voziti krompir. Pa vidim da so še naprej taki kot pred leti ;) .

  • 6. Muki  |  1.02.2008 ob 08:50

    Muki

    Milan: Huh. Velika zadrega. Potiskaš me na rob brezna. :)

    Veliki tihi načrt je dejansko nekoč ustvariti knjigo.
    Da pa bi se spustil v to, bi potreboval več povratnih signalov. Sem, brez skromnosti, samo amaterski-ljubiteljski raziskovalec kuhe s svičnikom za ušesom in fotkičem za vratom.
    Ko pa pride čas, če pride, te poiščem in zgrabim za besedo. :)
    Morda nekoč… ko začutim, da je treba, da nekaj velja in da bi šlo.
    M.P. nisem.

    Pozdravi nazaj tudi vam!

  • 7. Muki  |  1.02.2008 ob 08:56

    Muki

    Black: O ja imaš prav, nismo vajeni sladic, ki bi jih v usta eventuelno lahko nosili tudi z rokami. Bi izpadlo kot, da smo na mizo dali šumi bombone.
    Morda bi pomagala “kamuflaža”. Tartuf pomočimo v pivsko testo, ocvremo in prilijemo kakšno omakco.
    Se prec lepše sliši a? :)

  • 8. Muki  |  1.02.2008 ob 08:58

    Muki

    Grison: hehe na balkanu ništa novo…..

  • 9. M&M  |  1.02.2008 ob 11:53

    MUKI! veš kaj…..od trenutka, ko si vstopil na bus(al kk že temu rečete v Lj), pa vse do vprašanja kam? sem si živo, zelo živo predstavljala vse. jao, ja, mojster si. Bravo, maestro ;)
    in iz spoštovanja bom tarufe naredila.namesto krofov. te bo itak oče, ker naredi najboljše na svetu. ;)

  • 10. Muki  |  1.02.2008 ob 12:13

    Muki

    M&M: Danes se mi zdi, ste vsi malce nagnjeni k pretiravanju. :) pusttttt dejanskooooooo prihajaaaaaaaa…. juhuuuuuuuuu

  • 11. kamper  |  1.02.2008 ob 18:14

    kamper

    Taki tartufki se pa priležejo po plovbi z ladjo norcev :lol: super :smile:

  • 12. MITAR  |  1.02.2008 ob 22:46

    Čokolada , marcipan…
    Zame si zadel v črno. To moram probat, pa ti sporočim. Opozorilo s sladkorjem bom upošteval, saj veš kakšen sem.

    Ne bom te hvalil, saj te že ostali. Ostani zvest temu kar delaš!

    LP

  • 13. zdravje  |  2.02.2008 ob 12:44

    He, he, luštno je blo prebrat tole “Ladjo norcev”. Vse jasno, samo na koncu ostaja rahel dvom o teh “japancih” :-)
    Za tele tartufke se mi pa zdi, da bi meni tudi nekako uspeli… moram probat ;-)

  • 14. Muki  |  2.02.2008 ob 12:55

    Muki

    @Kamper: Seveda. To je bio pomirjevalo. :)

  • 15. Muki  |  2.02.2008 ob 12:56

    Muki

    @Mitar: Priporočam 3 krepke dodatne žlice cukra. :)

  • 16. Muki  |  2.02.2008 ob 13:01

    Muki

    @Zdravje: Uspeli ti bodo o tem ni dvoma.
    Mogoče opozorilo za vse , ki se lotijo pacanja. V receptu sem pozabil napisati še 40 m2 polivinila, da ne bo stanovanje dobilo rjav nadih. :)

  • 17. zdravje  |  2.02.2008 ob 13:35

    40 M” polivinila? :-)
    No, zdejle sem pa že v dvomih, da bi se lotila… :-)

  • 18. zdravje  |  2.02.2008 ob 13:36

    Ups: 40 m2

  • 19. Muki  |  2.02.2008 ob 20:22

    Muki

    @zdravje: Hec,hec. Malo je res pacasto, ampak se splaca

  • 20. zdravje  |  2.02.2008 ob 22:16

    OK, če ti tako praviš ;-)
    Sej vem, da je hec, samo, če bo preveč pacarije, ………hm, hm, sej veš ane, da se zdravju ni dobro zamerit :-) :-)

  • 21. brina  |  3.02.2008 ob 06:42

    Čestitam za tako odličen zapis. Si me spomnil na čas, ko sem se sama vozila v službo. Tudi jutra so bila kot bojno polje, da poletja
    ob vračanju domov ne omenjam. Za recepte in slike pa nimam besed. Upam, da boš imel čas in bolj pogosto pisal. LP :cool:

  • 22. Muki  |  3.02.2008 ob 12:52

    Muki

    @Zdravje: Samo previdno med lonci! Upam, da me ne bo doletela kakšna gripa. :)

    @Brina: Upam, da spomini niso sprožili kakšno slabo voljo… :)
    Samo pisanje kot prvi del objave niti ni problem. Čas jemlje predvsem drugi in tretji del objave (kuha, fotografija).
    Več kot dvakrat na mesec je že…kriza. :) :)

  • 23. M&M  |  3.02.2008 ob 13:20

    M&M

    kaj?kdo? js? da pretiravam? pri dajanju pohval nikoli :)

  • 24. GRiSON  |  3.02.2008 ob 16:30

    GRiSON

    Zdravje, upam da se jih lotiš v mesecu maju :D .

  • 25. GRiSON  |  3.02.2008 ob 17:10

    GRiSON

    Muki, si medtem že z nasmehom na ustih razvozljal skrivnosti japoncev.
    Njih je namreč včasih zelo težko razumeti, naprimer ko praznujemo Valentinovo oni mu pravijo Barentain dee. Pri nas je navada, da v glavnem moški darujejo ženskam za Valentinovo. Pri njih pa je to malo čudna prevzeta navada zahodne tradicije. Običaj so hitro prilogodili njihovi tradiciji. Pravilo igre so pri njih drugačna in se ve, on ne daruje njo, temveč ona njega.

  • 26. Muki  |  3.02.2008 ob 21:40

    Muki

    Grison: Kot pravim, odprtih je več scenarijev. Bolj so neverjetni boljše je.
    Barentain dee =? hehehe
    Za japonce itak mislim, da so totalno nori na vse ameriško in tudi drugače..

  • 27. zdravje  |  4.02.2008 ob 01:01

    @ Muki,
    mal se hecam, gripe pa pri nas ni, tako je ne morem navižat k tebi :-) :-)

    @Grison,

    v maju je pri nas tako lepo, da smo skoz kar v naravi in kuhinjo kar zapremo :-)

  • 28. čivka  |  4.02.2008 ob 18:09

    čivka

    Wau, že dolgo mi ni nihče tako dobro dvignil domišljijo, kot pa ti sedaj s tem zapisom, BRAVO! Sem si kar dobro predstavljala to ladjo norcev, vonj čebule, prevelik rukzaz… predvsem pa mi je tale recept dvignil nesramno poželjivo strast po… sladkem :lol: ;)

  • 29. Muki  |  4.02.2008 ob 18:56

    Muki

    @čivka: Me veseli, da si “padla noter”. Pa še kdaj. :)

  • 30. laughing granny  |  5.02.2008 ob 01:20

    Muki – kar sedim tu in buljim v tvoje tartufe … kaksne fotke in kaksne sladice!!!! Cestitam! Lep pozdrav, lg

  • 31. Muki  |  5.02.2008 ob 17:23

    Muki

    @LG : Me veseli, da ti je zadeva všeč. :) Pozdravi nazaj tudi tebi !

  • 32. lilija  |  5.02.2008 ob 20:12

    Muki, res je muka na avtobusih, predvsem poleti. Če se le da, se mu izognem. Tartufki pa njami…

  • 33. GRiSON  |  6.02.2008 ob 07:53

    GRiSON

    Zdravje, če se samo malo spomnim nazaj, je pri vas doma res lepo, na vsak način bo potreno v maju narediti en izlet.

  • 34. Muki  |  6.02.2008 ob 11:14

    Muki

    @LILIJA: huh na poletne vožnje nočem niti pomisliti, veliko trpljenje. :) Tartufke pa le sprobaj. :)

  • 35. GRiSON  |  9.02.2008 ob 10:26

    GRiSON

    Čivka, kaj pa vonj železniških postaj: špeh, čebula in zaseka :lol: ;) .

  • 36. M&M  |  19.02.2008 ob 13:11

    jessssssss, dobrooooooooo :-)

  • 37. Muki  |  19.02.2008 ob 15:04

    Muki

    No me veseli. :)

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM