Metamorfoze

3.12.2007

V katerem momentu in zakaj človeško telo obsede selektivna izbirčnost do določene vrste hrane, mi nikakor ne uspe ugotoviti.
Če pomislm nazaj, se pri večini zgodi že v ranem otroštvu, v obdobju, ko še lastnega telesa nismo bili sposobni postaviti na dve nožici. Imeli pa smo že močan vpliv na izbor gošče in tekočin, s katerimi bi nas radi pitali zavzeti starši.
Ali je izbirčnost posledica napačnega psihološko vzgojnega pristopa do male »pošasti«, ki vneto šobi ustnice in zavrača z ljubeznijo pripravljen obrok, ali v dejanski odvratnosti pripravljene piče, si nikakor ne morem razčistiti.
Dogaja pa se dejansko vsem – tudi najbolšim familijam.
Otročad vas bo počasi in diplomatsko pripravila do nakupov prav določenih – the one and only – prehrambenih artiklov, ki so nepreklicno najbolši in edini vredni velike časti, da jih zaužijejo.
Vi boste seveda v trenutku nepopisne vzhičenosti in sreče, z mislijo – dobro da sploh kaj jedo- peresno lahki zakrižarili med police marketov in si dopovedovali, da izpolnjujete takorekoč božansko poslanstvo – zadovoljiti potrebe potomcev po golem preživetju.

In smo jedli samo Poli salamo. Samo pečene piščančje prsi na tisoč in en način. Samo Gavrilovič pašteto. Samo pičančje hrenovke. Samo Helmans majonezo. Samo Barilla spaghettini No.3……. Samo in samo ta in ta proizvod, pa konec!
In nismo jedli svinjskega mesa in nismo jedli govejega, nismo jedli morskih rib in mehkužcev ter lupinarjev. In nismo jedli zajcev, koz, ovac, konj in paradižnika. In nismo jedli zelene solate in nismo jedli juh in nismo jedli sira.
In nas je motila nerazkuhana čebula v čemerkoli in nas je motila kumina in nas je motil preredek pire in so nas motili trdi svaljki in so nas motili mehki svaljki, krvavice in špinača. Katastrofa.

Nekaj let spolzi…. se ustavi….in zaspi.
In se utrne svetlo modra zvezda… ter zaplava v kodre nekdaj deških las…se sprehodi po telesu njunem….Adamov pusti pečat….močne prsi…. neobrito lice….nelagodje… ne dovoli
njunega dotika.

Stavek, ki si ga boste najverjetneje zapomnili za celo življenje – in se vam »bo zgodil« prej ali slej – se bo glasil približno takole:
»A bomo zdej do nezavesti sam to Poli salamo žulel, al kaj?!«.
Morda izrečenih besed ne boste takoj dojeli. Brskali boste po svojem znanju eksotičnih jezikov in ugotovili, da ni ne Zulu, ne Svahili, temveč preprosta slovenska beseda, z vam nedoumljivim sporočilom.
Metamorfoza vašega mladostnika se je pričela in je v polnem teku.
Zahtevali bodo Ljubljansko salamo, Mortadelo, Kranjske klobase, pršut…
Čez noč pričnejo spraševati zakaj ste naredili tako malo solate in se čuditi, če v nedeljo ni na mizi juhe. Lokalno trgovino boste oropali paradižnika in solat ter ostale zelenjadi.
In da ne pozabim. Jedli bodo ogromno, takorekoč parazitsko.
Skupaj bodo metali nenavadne zadeve in jih kombinirali v supersize sendvičih za katere bi potrebovali najmanj orožni list.
Goveje hrenovke postanejo odkritje stoletja in ne bo jim jasno zakaj se do teh spoznanj niso dokopali že prej. Dogodke lahko primerjamo z zapoznelim spoznanjem, da je človek pristal na luni.
Skratka, silna prehransko kulinarična izbirčnost se bo pričela razblinjati. Servirali jim boste lahko tudi eksotične jedi na katere pred letom ali dvema niti pomislili niste.

Vseeno ne pretiravajte. Kuhane kozje oči ali znamenite podsaharske specialitete Mumtali jamal (polnjena kamela)- vsaj za enkrat- še ne vlecite na krožnik. Lahko pa jih, za začetek, seznanite z receptom zanjo, ki ga dobite tu.

V zgodnjih tridesetih, bo večina moške populacije, izgubila še poslednje zametke skorajda patološke izbirčnosti in se po večini konvertirala v vsejedce ter doživela prehransko “razsvetljenstvo”.
Tu pa se že soočamo z drugim sovražnikom, ki moškim v srednjih letih povzroča tako more kot užitke. Mastno, blazno slastno. Mastni prsti so navlekli že marsikoga.
Takoimenovani sindrom “neuravnovešenega želodca”, ;) lahko povzroči prekomerno zatekanje k vpijanju in zlorabi živalskih maščob ter možnost predoziranja le-teh. Vendar o tem morda kdaj drugič.
Ponujam vam hitri test za preverjanje domače populacije na temo izbirčnost. Najinima otrokoma je ta jed v ne tako daljni preteklosti, vzbujale nepopisen gnus, zdaj pa je dokončno postala delikatesa par excellence.
Na praznično pogrnjeno decembersko mizo, kot toplo predjed ponudite, Gratinirane Jakobove Pokrovače-Capesante. In razčistite!

Recept:
Topla predjed
Za 4 osebe (2 školjki na osebo)

8 večjih svežih školjk pokrovač-kapesant
80 ml kvalitetnega oljčnega olja
50 g masla
1 večji paradižnik
200 g sira (priporočam Grojer)
5 strokov česna
2 žlici krušnih drobtin
8 žličk bešamela( 1 dcl mleka in kos masla,sol poper)
šopek petršilja, sol, poper

Opcija dodatek:
Kos parmezana Reggiano
Šopek rukole
Mozzarella

Priprava:

Školjke operete, očistite in meso ločite od lupine. Uporabite le tako imenovan oreh(belo meso) in corail (oranžne ikre). Vse sive dele školjke zavržemo.
V ponvi segrejte oljčno olje in razpustite maslo. Dodate drobno sesekljan česen in peteršilj ter takoj za tem nalistano školčje meso, solite poprate. Pražite le eno minuto. Odstavite.
V izpraznjene školčje lupine, položite za žlico praženih školjk, skupaj z omako v kateri so se pražile (ne preveč, da se vam ne bo omaka prelivala ven, eventuelni presežek omake, lahko v manjši količini polijete po krožnikih). Nadev posujte še s ščepcem ali dvema krušnih drobtin.
Nato v vsako školjko dodajte še čajno žličko bešamela in pokrijte s tanko rezino paradižnika.
Čez paradižnik naribate sir.
Gratinirate -na hitro popečete- v močno ogreti pečici (žar) 5-8 minut. Oziroma dokler se sir ne stopi in dobi lepe zlatorumene lise.
Ob že serviranih školjkah ponudite tudi bel kruh in kos parmezana, ki ga gostje uporabijo po želji.
Postrezite z belim suhim vinom.

Opcija dodatek:
Polovico školjk lahko pripravite tudi z dodatkom rukole namesto paradižnika in dodatnim koščkom mozzarelle pod grojerjem.
Med pripravo školjk v ponvi, možen tudi dodatek belega vina ali limoninega soka.

  • Share/Bookmark

V kategoriji topla predjed Tagi: , , , , , , , , , , , , ,

 

30 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. M&M  |  4.12.2007 ob 09:52

    kar se tiče tegale…..hm….tu bi si pa jaz dovolila samo čakati na pripravljeno predjed in z užitkom polizati prste :)

  • 2. Muki  |  4.12.2007 ob 09:57

    Muki

    O ja, morskih variant se pa res ne bomo izogibal. December je tu, privošči si.

  • 3. Lilija  |  4.12.2007 ob 10:38

    Tudi sama sem bila izbirčna kot otrok, danes pa še vedno ne jem vampov in mislim, da jih tudi ne bom. Slike so čudovite. Predvsem mi je všeč tretja slika, kjer so školjke na ledu, saj me spominja na reklamo Coca Cole.

  • 4. Muki  |  4.12.2007 ob 11:21

    Muki

    @Lilija: Vampi so dandanes postali delikatesa, vsaj če bi sodil po ceni.
    To, da ne ješ vampov pa pravgotovo ne sodi v kategorijo “neuravnovešenih” želodcev, ker so resnično mali kulinarični ekstrem.
    Coca cola? Huh, lej k res hehe.

  • 5. bonboniera  |  4.12.2007 ob 15:27

    bonboniera

    sama nikoli nisem bila izbirčen otrok, a nekatere stvari se mi še danes upirajo, kakšna polenta, ješpren,fižol, vampi.
    včasih nisem marala paradižnika in še mnogo stvari, danes jih jem vse. imam celo obdobje paradižnika, vsak dan moram pojesti 1-2 sadeža, brez vsega. najbrž mi manjka katere izmed koristnih snovi, ki jih skriva ta sadež :D

  • 6. GRiSON  |  4.12.2007 ob 19:22

    GRiSON

    Moj spomin seže, daleč nazaj, spomil sem se, kako je mama z ljubeznijo pripravljala meso, izgledalo je kot neka zgrbančena zavesa. Kaneje je na mizo postavila vampe, samože misel, na zaveso me je odvrnila od hrane. Kasneje še dolgo, dolgo časa nisem maral vampov. Danes imam čisto drugačen odnos, super so.
    Si pa čisto zadel z metamorfozo, Capesante mnjam, dobra popestritev za praznične dni. Upam, da nam bodo teknile tudi z redečim vinom ;) .

  • 7. Muki  |  5.12.2007 ob 07:56

    Muki

    @Grison: Teli vampi so res klasično odvratna hrana za mnoge. Jaz osebno si jih privoščim za pocrkljat. :) Slišat je mal čudno ampak tako to je.
    Pomoje je zadeva primerljiva z ljubitelji-uživalci cenjenih sirov. Limburškega sira povprečen jedec nikakor nebi spravil vase. Izbor vina pa dejansko prepuščam posamezniku. Preživetih pravil kam -kaj, se ne bomo držali kot pijanec plota.

  • 8. Muki  |  5.12.2007 ob 08:04

    Muki

    @Bonboniera: Tole o pomankanju določenih snovi bo kar držalo. Organizem ob pomankanju določene zadeve samodejno sproži povpraševanje po mankajočem.
    Imel sem celo prijatelja, ki so ga kot malega, še plazečega froca, vedno našli v kotu kjer so hranili premog. Tam se je z njim sladkal in imel nasmeh na zapacano črnih ustih. :) :)

  • 9. M&M  |  5.12.2007 ob 09:15

    M&M

    Ko že tolk govorite o vampih….jaz jih obožujem :)

  • 10. GRiSON  |  5.12.2007 ob 10:09

    GRiSON

    Muki, bolj smrdi, boljši je :D .

  • 11. Muki  |  5.12.2007 ob 10:59

    Muki

    @M&M, Grison:
    V resnici vampe je več ljudi kot jih je sposobnih priznati.
    V oddaji, as ti tud notr…. , je Jan Plestenjak brez sramu priznal, da ima rad žolco-tlačenko ( v osnovni obliki , hrano gradbincev). Svaka čast Janu….in vama seveda. :)

  • 12. GRiSON  |  5.12.2007 ob 12:05

    GRiSON

    Hm, nad tlačenko pa nisem navdušen, saj ne rečem, da je ne jem, vendra mi nekako ne diši preveč. Je pa vse odvisno od tega, iz česa je narejena, zopet predsodki, kaj morem. Na Tajskem pa sem jedel vse po spisku, tudi pečene hrošče.

  • 13. strojnik  |  6.12.2007 ob 16:59

    strojnik

    Pri morskih dobrotah imam običajno raje zelo enostavne recepte, bom pa tega probal ob priliki, saj je sestavljen iz samih stvari, ki jih obožujem (paradajz bom preskočil). Sam pri količini, me pa moji mene pojejo. Nekaj dobrega, pa samo dva kosa, pa čeprav je predjed… Bom kar malo več tega pripravil… :mrgreen:
    Vampov, dobro pripravljenih pa že toliko časa nisem jedel, da si jih skoraj ne upam več naročiti… :?

  • 14. GRiSON  |  6.12.2007 ob 18:01

    GRiSON

    Muki, kaj bomo ta vikend dobrega jedli, še malo pa bo sobota.

  • 15. Muki  |  7.12.2007 ob 12:11

    Muki

    @strojnik: Sam sem bil na začetku tudi zadržan, do uporabe paradižnika in sem ga tudi sam običajno izpustil. Zdaj ugotavljam, da kislina kvalitetnega paradižnika zaokroži okus.
    Naredi vsaj eno za probo s paradajzom pliz. :) (super tanko rezinco )
    Količina na osebo pa…hja…..glede na ceno (2€ za komad) zna biti kar drago, vendar bo pomoje vredno svojga gnarja. ;)

  • 16. Muki  |  7.12.2007 ob 12:25

    Muki

    @Grison: V soboto pa bodo končno razvajali tudi mene!
    Prepustil se bom francoski kuhinji Erica Rauscherja (Chez Eric).
    V nedeljo pa po vsej verjetnosti Zobatec po toskansko, ki se bo najverjetneje znašel tudi v objavi drugi teden, seveda pod pogojem, da bo kaj dobre svetlobe. S tem planiram zaključiti decemberski jedilnik.
    Za ponedeljek pa napovedujem limonin sorbet.
    Potem pa zginem do srede januarja. ;)

  • 17. M&M  |  7.12.2007 ob 12:27

    pa ne no….kam te nese? :)

  • 18. strojnik  |  7.12.2007 ob 12:32

    strojnik

    Na paradižnik sem alargičen, ne da ga ne maram. Ko jem kaj z njim v vezi, moram vzeti v zakup tudi kakšno zgago, če ne že težave z želodcem. Vsemu se ma ne morem odpovedati, kar je na bazi paradajza…
    Drago je, bom pa probal, pri mojem alternativnem dobavitelju (direkt s čolna). Tam se da marsikaj zmenit…

  • 19. Muki  |  7.12.2007 ob 12:33

    Muki

    @ M&M: Samo malo počitka. Blog zna človeka tud zmolst a veš. :)

  • 20. Lilija  |  7.12.2007 ob 12:39

    Muki, zdej si pa vse povedal, kaj pa presenečenje?

  • 21. Muki  |  7.12.2007 ob 12:42

    Muki

    @strojnik: A to pa druga pesem, škoda res. Probaj z dodatkom rukole namesto paradižnika.

  • 22. Muki  |  7.12.2007 ob 14:22

    Muki

    @Lilija: Ma na karto presenečenja se neda igrat. Na blogu moraš bit predvsem odkrit.

  • 23. zdravje  |  9.12.2007 ob 02:28

    ojla, zgleda krasno. Verjamem, da je tudi dobro. Takele specialitete se najbolj priležejo, da jih kdo drug pripravi ;-)

  • 24. Muki  |  9.12.2007 ob 16:27

    Muki

    Seveda, takrat se samo prepustiš in uživaš. To imamo vsi najraje.

  • 25. GRiSON  |  10.12.2007 ob 05:55

    GRiSON

    No vidiš, da prideš na svoj račun, francoska kuhinja, njam, prav gotovo bo pripravljeno kakšno presenečenje.

  • 26. Muki  |  10.12.2007 ob 09:06

    Muki

    O ja, navdušen sem bil nad tagliatelles au ris de veau, morilles et queue de langoustines. :) :) Po domače rezanci s telečjim priželjcem, mavrahi in repki škampov. Hrana za bogove.

  • 27. bonboniera  |  19.12.2007 ob 16:00

    bonboniera

    joj, pa tukaj vsi obvladate kuhanje. to bi meni prav ugajalo, da bi me kdo takole pričakal s kakšno specialiteto :D

  • 28. Muki  |  20.12.2007 ob 11:44

    Muki

    @Bonboniera: Sčasoma si boš tudi sama najverjetneje nabrala nekaj izkušenj in potem čarala med lonci. Do taktat pa smo tu mi za kak amaterski nasvet. :)

  • 29. fehim  |  17.03.2008 ob 22:18

    ohohohoooooooooooooooooo,
    muki,dobar ,da sam tebe zamirko,kad sam te školjke porajto,takoj sam leteo mamici Tonki,da povem,kva ti use naštimaš dobar,da se poje,
    pol pa u nedelje mamica Tonka tele kapesante izpekla,ati Šaban je tok veseo bio,reko je da nikol več ne bo je izlupo,kad mu dobre školjke zriktala

  • 30. Muki  |  18.03.2008 ob 08:13

    Muki

    @Fehim, Sem se potrudo najboljš kokr sm mogo. Me veseli,da ti je ušeč pa tud, da si namene nabaso. Pa pozdravi mi Tonko pa očkota Šabana. In naj bo bolj pridan, pa ne tolk nasilan na Tonko.

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM