Ortodoksno konzervativni – liberalni tradicionalisti?

12.11.2007

 

Sprašujem se ali niso za vse “krivi” starši in njihova tradicionalno liberalna vzgoja s katero so naju z ženo pitali v otroštvu. Moji niso več med nami. Se jih spodobi vpletati?
Navkljub liberalnim prepričanjem vseh družinskih članov, pa smo, kar se tiče tradicije, ortodoksni konzervativci. Malo me straši. Konzervativnost mi ni blizu. Tradicionalno-liberalni-ortodoksni konzervativci?????? Ali bolje – ortodoksno konzervativni – liberalni – tradicionalisti????? Ali kaj takšnega sploh obstaja? Smo le naključno nastali mutantje s katerimi se je poigrala mati narava?  :-)
Ob božiču bomo pekli potico. Za pusta jedli krofe in obvezno obdarovali raznorazna bajeslovna bitja, ki bodo zvonila na naša vrata v tem času. Barvali bomo jajca in pekli šunko v testu, ter si privoščili velikonočni zajtrk za skupno mizo. Prisostvovanje prvomajskemu kresu je obveza. Za prvi november bomo prižgali svečko in se družili z ožjim sorodstvom. Le prazniki?

Seveda imamo tudi drugačne, tudi le tradicionalne navade brez raznoraznih strašljivih pridevnikov.
Vsakoletno nabiranje gob na Pokljuki, ter izlet na Uskovnico, ki je seveda povezan s prijatelji. Nabiranje kostanja in posledično kostanjčkov piknik, ter konzumiranje mošta. Enkrat letno v zimskem času, si privoščimo tudi kmečko pojedino, ki se navezuje na čas kolin. Nenazadnje je tu tudi že tradicionalno večletno dopustovanje. Na istem kraju ob istem času z seveda, tradicionalno družbo. Spomladni ribji piknik in verjetno bi se našlo še kaj.
Morda, na srečo, le tradicionalisti s primesjo zgodovinske nostalgije. Aleluja. :-)
Mislim, da smo razčistili.
Zbobnali smo skupaj nepogrešljive sestavine, kot se za tradicionalni praznik spodobi. Račko, rdeče zelje, mlince, kostanj in seveda najbolj bistveno, vino. In smo šli….nazaj v zgodovino…..h koreninam vpijat prvinsko preteklost. In tu se srečava s starši in najino preteklostjo. In tu greva skupaj z otroci naproti nejasni prihodnosti. Martinova račka.

Recept:
Za 4-5 oseb

2-3 kg račka ali gos
300 g mlincev
1 glavica rdečega zelja
400 g starega kruha
300 g kuhanega olupljenega kostanja
2 čebuli
5 strokov česna
1 jajce
1 žlica sladkorja
1 žlica vinskega kisa ali deci rdečega vina
2 dcl mleka
vejica petršilja
sol, poper, kumina

Postopek:

Račko uro pred peko nasolimo in popramo znotraj in zunaj.
Star kruh nadrobimo ali narežemo v posodo. Eno čebulo svetlo prepražimo in dodamo h kruhu. Dodamo še 2 stroka sesekljanega česna, sesekljan peteršilj, surovo jajce. Prelijemo s toplim mlekom. Solimo, popramo in nadev dobro premešamo. Rački delno napolnimo notranjost s kruhovim nadevom, del pa ga potisnemo pod prsno kožo. Pekač namastimo in dodamo na četrtine razrezano čebulo ter 3 neolupljene z roko stisnjene stroke česna.
Kostanj skuhamo in olupimo( priporočam že kuhanega , ki se dobi v večini marketov).
Račko pečemo pri 200 stopinjah približno 2 uri. Najprej na hrbtni nato še na prsni strani. Uro pred koncem pečenja dodamo v pekač kuhan olupljen kostanj. Nekaj ga lahko daste tudi v samo račko.
Rdeče zelje zrežemo na rezance in ga polovico pripravimo kot svežo solato z oljem česnom, kisom in soljo. Drugo polovico pa pripravimo kot prikuho. Eno drobno rezano čebulo svetlo popražimo dodamo žlico sladkorja, rdeče zelje in solimo. Ko upade dodamo 2 -3 dcl vode in dušimo do mehkega. začinimo s ščepcem mlete kumine in poprom. Tik pred koncem , ko je voda že vsa povrela dodamo še žličko kisa ali kozarec rdečega vina.
Mlince poparimo z vročo vodo ali juho. Po desetih minutah jih odcedimo in zabelimo z sokom pečene račke.
Pečeno račko razrežemo, nadev pa uporabimo kot prilogo skupaj z mlinci kostanjem in dušenim zeljem.
Postrežemo z ohlajeno penino ali vinom po želji.

  • Share/Bookmark

V kategoriji glavna jed Tagi: , , , , , , , , , , ,

 

25 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Lilija  |  12.11.2007 ob 10:16

    Uspelo je! Panna cotta namreč. Okusna zelo. Izgled malce slabši od tvojega. Žela sem pohvale prijateljev. Sedaj sem pa že lačna ratala, ko nam kažeš takšne dobrote. S kostanjem torej, drugo leto dodam še kostanj.

  • 2. Muki  |  12.11.2007 ob 11:05

    Muki

    @Lilija : Ja objava dejansko malo zamuja. Upam, da se čez leto spomniš na moj blog. :-)
    Nisem niti dvomil, da ti panna cotta nebi uspela.

  • 3. M&M  |  12.11.2007 ob 11:44

    z račko sem se v kuhinji igrala samo enkrat…in nikoli več. po nasvetu svoje nesojene tašče :) kakorkoli, njena je bila dobra, moja ne. in nikoli več je ne bom sama pekla.

  • 4. Muki  |  12.11.2007 ob 12:16

    Muki

    @M&M: Pa sej, če nismo ravno ozkogledi se da povsem isto zadevo spacat tudi s piščancem ali puranom. Ptič je ptič. Spečti ga zna vsak. Tradicija pa bo tudi ostala tradicija. :-)

  • 5. GRiSON  |  12.11.2007 ob 15:04

    GRiSON

    Tudi pri meni so krivi starši, da sem v nedeljo naredil Tržaško omako. Naša stara tradicionalna jed v nedeljo.

  • 6. Muki  |  12.11.2007 ob 15:40

    Muki

    He he he ….”krivi” bomo dal v narekovaje.
    Ka pa omakca? Klasika al kaka posebnost?

  • 7. glavca  |  12.11.2007 ob 16:04

    glavca

    Ne starši, babice so vse to zakuhale :) Iztok K

  • 8. Muki  |  13.11.2007 ob 08:22

    Muki

    @glavca: Da niso krivi celo kaki stari slovani he he

  • 9. GRiSON  |  13.11.2007 ob 19:04

    GRiSON

    Čista klasika, jedci so bili navdušeni, čeprav ponavadi pri kuhanju uporabljam veliko domišljije in skoraj vedno naredim malo drugače. Tako, da je kuharska knjiga čisto prašna in leži tam nekje čisto na koncu police.

  • 10. Muki  |  14.11.2007 ob 08:11

    Muki

    @Grison: Se strinjam. Bistvo dobre kuhinje je inovativnost. Včasih je treba met celo “jajca”. Je pa res, da določene zadeve ne dopuščajo čaranja, ker so takorekoč popolne. Tudi sam se povečini ne držim receptov in poskušam nadgrajevat.

  • 11. Rado  |  14.11.2007 ob 08:17

    Rado

    Tič je tič,
    je zapisala M&M zgoraj. Ni mi jasno zakaj torej nekatere toliko menjujejo?
    LP

  • 12. M&M  |  14.11.2007 ob 08:26

    hehe, Rado…da je ptič ptič mi je razložil Muki :)

  • 13. zdravje  |  14.11.2007 ob 09:32

    O, spet take dobrote. Meni bi se prilegle, ampak že servirane.
    Saj veš, da je vedno veeeeliko boje, če nekdo drug skuha.
    Kaj se pa tradicije tiče, je pa vaša družina gotovo na pravi poti :-)

  • 14. Muki  |  14.11.2007 ob 10:40

    Muki

    @Zdravje: Ni ga čez užitek, ko nas kdo razvaja in crklja. Se strinjam.

  • 15. GRiSON  |  15.11.2007 ob 17:46

    GRiSON

    Muki, kakšno je tvoje mnenje o kitajski kuhinji? Si kdaj poskusil tudi to?

  • 16. Muki  |  16.11.2007 ob 08:29

    Muki

    @Grison: Zdaj si dreznil v osje gnezdo Grison. :-)
    Do kitajcev nasploh imam mnenje, ki mi ni ravno v ponos (izvzeta tisočletna zgodovina in kultura-umetnost). Kitajska ekspanzija me na splošno blazno nervira in ne vem, če sem res lahko nepristranski.
    Kar se tiče hrane..
    V eksploziji kitajskih kuhinj 10 let nazaj je bilo nemogoče in skorajda nenormalno, da s prijatelji nebi jedel pri kitajcu. Novost je bila tako drugačna od takratne običajne gostinske ponudbe, da smo bili seveda sprva navdušeni. Po približno petih obiskih v približno štirih različnih restavracijah se mi je končno posvetilo. Hrana je povečini zanič(navkljub različnim imenom, spacana in enolično začinjena, nemalokrat razkuhana) pripravljena v stilu ameriških fast foodov (mastna, nesveža), le da v drugi preobleki. Tako zanič riža, kot ti ga skuha kitajec ne boš zlahka našel. :-) O higieni raje nebi izgubljal besed. Res pa je, da bi za kompetentno kritiko verjetno moral sesti na letalo. :-)
    Doma sicer imam kvaliteten litoželezen wok, ki pa ga uporabim za kakšno paeljo ali brodet ter školjke in sadeže na buzaro. In tu se vse povezano s kitajsko kuhinjo in mano konča.

  • 17. M&M  |  16.11.2007 ob 10:23

    M&M

    @muki, grison, za vaju en kitajski pregovor:
    Pes, ki laja, ni dovolj kuhan.

    :) ;)

  • 18. Lilija  |  16.11.2007 ob 11:14

    Kaj pa tale: vsaka hiša ima svojo črno svinjo (kitajski pregovor seveda)

  • 19. Muki  |  16.11.2007 ob 15:41

    Muki

    @M&M : Tega sem ravno včeraj prebral na enem od blogov, dober.
    @Lilija : Dosti huje od naše slovenske črne ovce. :-) Nebi bil rad črna svinja.

  • 20. GRiSON  |  16.11.2007 ob 20:49

    GRiSON

    Muki, vsekakor imaš čisto prav, kitajska kuhinja pri nas je zelo nekvalitetna. To sem kmalu spoznal, ni mi bilo potrebno jesti v ne vem kolikih lokalih v Sloveniji. Tudi čistoča jim je prej ko ne znana. Vendar sam dostikrat doma naredim, neko mešanico hrane. To naj bi bila moja prirejena Tajsko-Slovenska kuhinja. Tajsko kuhinjo sem se učil na Tajskem, baje pri dobrem kuharju. Vendar, na želost tudi tam ne vedo kaj je čistoča.

    M&M haha, ta pa ni kitajski, ta je Korejski ali pa Vietnamski.

  • 21. Muki  |  19.11.2007 ob 08:00

    Muki

    @Grison: Prilagajanje tujih kuhinj našemu okusu je zelo sprejemljiva zadeva. Tajska kuhinja pa mi je drugače popolna neznanka.
    Glede na tvoje izkušnje bi se mi prilegla kakšna popotniško kulinarična zgodba via tvoj blog. :)

  • 22. Lilija  |  19.11.2007 ob 08:55

    @muki, se strinjam. Tale črna svinja se res grozno sliši, tudi sama imam raje črno ovco ali pa črna ovčka…

  • 23. laughing granny  |  20.01.2008 ob 15:10

    Prva, under exposed -2, drugo average-ex. 0 in tretjo over-exposed +2.
    Tako dobiš vse mo ne barve, osvetlitve in sence ene kompozicije, ki jih z eno fotografijo nebi mogel dobiti. Vse v formatu RAW.

    Can you shoot plus 2 0 minus 2 bracket in Canon automatically in RAW?

  • 24. laughing granny  |  20.01.2008 ob 15:10

    That wasn’t granny by the way

  • 25. Muki  |  21.01.2008 ob 07:53

    Muki

    @LG: Yes. You can choose AEB mode( auto exposure bracketing) steps by +-2,1/2, 1/3 (for canon eos 350d)

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


info

Vse fotografije in besedila objavljena na blogu so last avtorja bloga. Za uporabo fotografij in besedil potrebujete privoljenje avtorja. Morebitna vprašanja oz. komentarje lahko pošljete tudi na: MUKI.BLOG@GMAIL.COM